MamiSandra

Selitev

Ponedeljek, April 19, 2010 · 1 komentar

Cenjenim bralcem in bralkam ter strastnim oboževalcem sporočam, da sem se zaradi večje zasebnosti preselila na naslednji naslov. Vljudno vabljeni.

  • Share/Bookmark

→ 1 komentarKategorije: nekategorizirano
Tagano:

Popečeni jajčevci

Nedelja, April 18, 2010 · 18 komentarjev

Če imate radi jajčevce … in česen, potem berite dalje.

Za zgornjo jed potrebujete: 1 ali 2 jajčevca, česen, peteršilj, olivno olje, sol

Jajčevec olupite in ga narežete na tanke rezine. Rezine popečete na segretem olju na obeh straneh. Nato jih položite v keramično posodo, jih posolite, potresete s česnom in peteršiljem ter prelijete z olivnim oljem. Jed servirate hladno.

Kmalu bo tu mesec maj in z njim sezona piknikov na prostem. Tale jed je kot nalašč za tovrstne priložnosti.

  • Share/Bookmark

→ 18 komentarjevKategorije: Kuharija · Ročne spretnosti
Tagano: ,

V peskovniku

Sobota, April 17, 2010 · 4 komentarjev

Aaaa, celo zimo sem čakala na to.

Otroci se brezskrbno igrajo v peskovniku, ti sediš nekje ob strani in samo malo čekiraš. Menda se nam obeta čudovit konec tedna. Preživite ga lepo.

  • Share/Bookmark

→ 4 komentarjevKategorije: Družina · Mestno življenje · Pomlad
Tagano: , ,

Kokošji žgvacet

Petek, April 16, 2010 · 19 komentarjev

Vas že kaj mika poletje? Mi že kujemo velikopotezne načrte o avtodomu in Skandinaviji, pa se nam vedno vse ustavi pri vrtoglavih cenah. Na koncu bomo spet pristali na hrvaški obali. Morda kdo ve, ali letos smeš na hrvaško obalo v bikiniju, če tvoja ritka ne izgleda taka kot tista iz reklame? Najbrž ne. Upam, da bodo poskrbeli za razočarane gospodinje, ki bomo skrivale svojo zadnjico v senci.

Najmanj, kar nam lahko ponudijo v znak sprave, je dobro kosilo na račun turističke zajednice. Recimo nekaj takega …

Ta istrska jed, imenovana kokošji žgvacet, je zelo lahka in okusna, ravno pravšnja za prehod med kaloričnimi zimskimi pregrehami in lahkotnimi poletnimi prigrizki. Na manjšo rit!

Piščančje nogice (lahko tudi perutničke in druge kose cele kokoši) prepražimo na oljčnem olju in dodamo sesekljano čebulo. Solimo in popopramo. Ko je čebula prepražena, dodamo na kocke narezan paradižnik ali šalšo, premešamo in dušimo, da tekočina izpari. Potresemo z malo moke, zalijemo z vodo ali jušno osnovo in začinimo z baziliko in majaronom. Kuhamo na zmernem ognju, dokler se meso ne zmehča.

  • Share/Bookmark

→ 19 komentarjevKategorije: Kuharija · Ročne spretnosti · nekategorizirano
Tagano: , ,

Aprilsko vreme

Četrtek, April 15, 2010 · 7 komentarjev

Tole vreme zadnje dni popolnoma ustreza svojemu imenu. Ravno se odpraviš ven (to pomeni, da vsaj 20 min oblačiš sebe, otroka, pripravljaš voziček, čutarico z vodo ipd.), prideš z vrha stolpnice v pritličje (kar včasih tudi traja skoraj 20 min) in ugotoviš, da je začelo deževati. Grrr …

Včeraj sva z J imela srečo. Ujela sva eno urico suhega vremena in se po parih dneh nadihala malo svežega zraka. Super je bilo.

Ta blog si morate ogledati. Seka.

  • Share/Bookmark

→ 7 komentarjevKategorije: Mestno življenje · Pomlad · Potepanja
Tagano: , , ,

Dogajanje na vrtu

Sreda, April 14, 2010 · 23 komentarjev

Moj vrt je obrodil prve vidnejše sadove. In vse bolj postaja očitno, da se grem intenzivno kmetijstvo glede na število rastlinic na kvadratni decimeter.

Solata berivka

Špinača

Peteršilj

Bazilika

Balkonski paradižnik

Ampak takole med nami rečeno … Če bi tole vse naenkrat porezala, ne bi nabrala dovolj za eno večjo skledo solate. Je pa damače, to pa tudi šteje.

  • Share/Bookmark

→ 23 komentarjevKategorije: Delo · Dom · Mestno življenje · Pomlad · Zelenje
Tagano: ,

Magnolija

Torek, April 13, 2010 · 29 komentarjev

Najlepša magnolija je zame tista, ki raste za Prirodoslovnim muzejem v Ljubljani. Pred leti mi jo je pokazal prijatelj in od tedaj dalje jo spomladi vedno občudujem.

PS: A, hvala za mapetke.

  • Share/Bookmark

→ 29 komentarjevKategorije: Mestno življenje · Pomlad · Zelenje
Tagano: ,

Včasih znam biti žleht

Ponedeljek, April 12, 2010 · 23 komentarjev

Od kar pišem blog, me nekateri znanci ne obrajtajo več. Zakaj? Ker povem, kar mislim. In to, kar mislim, ni vedno vsem všeč. In ne strinjajo se vedno vsi z mojimi stališči. Včasih sem tudi žaljiva, priznam. Čeprav ne zanalašč. Na to me opozorijo kasneje drugi. Od kar pišem blog, me je marsikdo spoznal v povsem novi luči. Pisanje bloga je preklemano osebna stvar. Tvoja mnenja in življenjski nazori so na ogled vsakemu, ki redno ali povsem slučajno bere tvoje zapise. In ker ljudje nikoli nismo samo dobri ali samo slabi, ampak vedno oboje, iz tvojih zapisov občasno privre na dan gnev, ki ga nosiš s seboj. Pisanje bloga je eden od filtrov, kjer pokažeš vse, kar skrivaš v sebi. Dobro in slabo. Kdor te dlje časa bere, ve, česa je več. Zato se ali vrne na tvojo stran ali pa se kmalu odloči, da nisi več vreden ogleda.

Ker so me včeraj mnogi opozorili na to, da sem bila žaljiva, (čeprav sem mislila, da pišem zgolj svoje mnenje, ki pove več o meni kot o temi sami), se na tem mestu opravičujem vsem Cerkljanom za žalitev in zamero.

Sem se pa včeraj zvečer dolgo spraševala o tem, katera so tista področja oz. način pisanja, katerih se je treba izogibati. Česa je bolje, da se sploh ne lotiš nikoli in nikdar? Namreč, zame je blog kraj, kamor zlijem svoje misli, čeprav moje misli niso vedno samo pozitivne, kje pa. Tudi jaz znam biti jezna in žleht. Od včeraj naprej vem, da ko se mi bodo naslednjič podile po glavi nesramnosti, tega ne bom zapisala, ampak si jih samo jezno mrmrala v brk.

Zanima me pa tudi to, po katerem ključu gospodje na Siolu izbirajo zapise, ki jih prilepijo na vstopno stran. Sebe velikokrat najdem tam, čeprav sem prepričana, da marsikateri zapis ni bil vreden take pozornosti. Bi bilo morda bolje izbrati drug medij za objavo mojih zapisov, morda Blogspot ali pa kar lastno spletno stran, kjer bi veliko manj ljudi (če sploh kdo) prebralo, kar imam povedati. Tako bi lahko bila občasno tudi žaljiva, pa mi tega ne bi nihče očital oz. zameril. Je pa res, da potem ne bi nikoli več bila deležna tako raznovrstnega odziva oz. bi me bralo le nekaj somišljenikov, kar bi lahko privedlo do monotonosti. Hm … Ne vem. Naj ostane tako kot je, morda je vseeno bolje tu pa tam ustreliti v prazno in se opravičiti, kot pa ustvarjati neprebrane strani blogerske zgodovine.

  • Share/Bookmark

→ 23 komentarjevKategorije: nekategorizirano · Življenjske modrosti
Tagano: , ,

Cerkno

Nedelja, April 11, 2010 · 43 komentarjev

Zanimivo, kako v določenih mestih oz. vaseh ne najdeš ničesar lepega za fotografirati. Seveda to ne pomeni, da tam ničesar ni, samo ti tistega ne vidiš. Eno takih mest je zame Cerkno, rojstno mesto mojega moža. Kamorkoli se obrnem je vse sivo ali pa obdano s hribi, tako da včasih niti neba ne vidim.

Včeraj sem na pošti kupila razglednico, ki si je ni nihče priigral (nobene večje škode), na kateri so kot znamenitosti kraja Cerkno naslikani trije placi v mestu: pošta, cerkev in še nekaj hiš v strogem centru mesta. Meščani sicer trdijo, da je Cerkno izredno lepo in turistično privlačno mesto in da je res škoda, da tega nihče ne opazi. Hecno se mi zdi predvsem to, da za pot iz Ljubljane do Cerknega, ki šteje le borih 60 km, vedno porabimo skoraj dve uri. Otroci namreč vmes dvakrat bruhajo zaradi neznosnih ovinkov in slabe ceste, tako da po znamenitih rajdah ne upamo peljati hitreje kot 40 na uro. In potem, ko enkrat pridemo v mesto, se nam zdi, kot da se je čas ustavil; ljudje hodijo naokrog v leder jaknah kot pred štiridesetimi leti, moški imajo obvezno brke, ženske v nebo segajoče trajne, otroci so šmrkasti in pomanjkljivo oblečeni. V mestu je samo ena večja prehrambena trgovina in ena trgovina z oblačili. Imajo pa največ betul na prebivalca. Gotovo. Aja, pa cerkev. Slednja je najbrž tudi najlepša stavba v mestu.

In preden me prebivalci Cerknega obesijo na kol, naj še enkrat povdarim, da sem prepričana, da tudi Cerkno skriva veliko lepega, ampak zaenkrat vse lepo ostaja mojim očem res dobro skrito.

  • Share/Bookmark

→ 43 komentarjevKategorije: Potepanja
Tagano: ,

Kje sem?

Sobota, April 10, 2010 · 8 komentarjev

Danes smo nekam odrajžali. Tistemu, ki ugotovi, kje se nahajamo, pošljem razglednico iz tega kraja. Če ste za hec, poskusite uganiti. Če vas slučajno več zapiše pravilni odgovor, bo izžreban en zmagovalec. Časa imate do večera. Lepo soboto vam želim.

  • Share/Bookmark

→ 8 komentarjevKategorije: Potepanja · nekategorizirano
Tagano: ,