MamiSandra

Z Rusi lahko igramo

Nedelja, November 15, 2009 · 3 komentarjev

64640124_pahor.jpg

(Foto: Reuters za MMC RTVSLO)

Kako klavrn dan je za nami. Sobota zjutraj: zbudimo se vsi na trnih, kajti to je dan, ko igra Slovenija za preboj na SP; poleg tega sem prepričana, da bom v novicah našla vest o srečni vrnitvi Humarja v dolino; in da bomo preživeli še en lep jesenski dan, čeprav bo zunaj oblačno.

Ah, kje. Hladen tuš že ob pol sedmih zjutraj. Humarja našli mrtvega. Sožalja z vseh strani. Nihče več ne zine nobene pikre na njegov račun. O mrtvih vse dobro, pravijo. Komaj štirideset let mu je bilo. Nisem vedela. Saj se te take reči ne tičejo, pa se te vendarle dotaknejo.

Zunaj prične deževati. Kako prikladno. Del družine priteče že malo moker domov z dopoldanskega sprehoda. Preostanek dneva bo treba preživeti doma. In tisti, ki imate otroke, veste, kaj to pomeni.

Ok, saj bo kmalu tekma pa bo bolje. Stadion je nabito poln. Z možem se pošaliva, da jih je ko Rusov. Na igrišče prikorakajo naši v spremstvu rdeče opremljenih fantkov. Vse skupaj se zdi tako zelo rusko, tako zelo rdeče, pomislim. Potem pa vidim, da je rdeča oprava mišljena kot ozadje za napis Coca-cola. Svašta. Časi se definitivno spreminjajo. Ves stadion enoglasno zabobni ob legendarni ruski himni. Postane me strah, čeprav sedim na kavču nekaj tisoč kilometrov stran. Ne vem, ali so naši fantje tudi dali rep med noge, ko je zabobnelo. Kakorkoli že. Sodnik piska, čakamo na dobro igro naših, a kmalu postane jasno, da so Rusi za razred boljši. Imam občutek, da naši spet taktizirajo. Morda pa se temu reče premišljena igra. Ena nič. Dve nič. Ah, pejte v … Ura je za risanke na prvem. Preklopimo. Risank je konec. Vrnemo na drugega. Dve proti ena. Kdaj? Bergant je čisto evforičen, prenaša z drugim tonom glasu kot malo prej. U, mogoče nam pa še rata. Ne, sodnik odpiska konec tekme. Kek daje intervju ob robu igrišča. Mah, mi smo veseli, ker smo videli, da lahko igramo z njimi … Kaj, si rečem, oni so veseli, ker so videli, …Oprostite, gospod selektor, tisti, ki ciljajo na svetovno prvenstvo morajo biti prepričani, da lahko igrajo s komerkoli in da lahko premagajo kogarkoli. Oni pa so videli, da lahko … Ma pejte igrat šah k noničem pod hišo.

Zvečer pa termometer v hčerkinem ušesu pokaže 38.2. Pišuka. Ampak tokrat se ne damo. Ne želimo, da se naše stanovanje spet spremeni v bolnišnični oddelek. Trudili se bomo do konca. Upam, da se bodo tudi naši fantje v sredo v Ljudskem vrtu, sedaj ko so videli, da z Rusi lahko igrajo. Vso srečo jim želim.

  • Share/Bookmark

Kategorije: Jesen · Šport
Tagano: , ,



3 odzivov ↓

  • daredare // Nedelja, November 15, 2009

    Takšne izjave, da lahko premagamo kogarkoli in podobno so sicer res boljše kot mencanje in teoretiziranje . Posebno za moralo. Kljub temu pa je uvrstitev držav kot je Slovenija na veliko tekmovanje vedno senzacija. In Rusi so dobri kot groza. Realno lahko samo upamo, da ne bodo imeli sreče, da bodo falili nekaj stoprocentnih, nam pa bo spet na nek način žoga zlezla enkrat not. Resnično priložnost, ki se je neverjetno radodarno ponujala zaradi slabih reprezentanc Češke, Poljske itd. pa smo itak zelo pocarsko zavrgli.

  • drmagnumdrmagnum // Nedelja, November 15, 2009

    Naj bo našim naklonjena zmaga. Rusi pa naj počakajo na naslednjo priložnost.

  • Martinius // Nedelja, November 15, 2009

    hehe, KEK je bil vedno znan po takšnih in drugačnih izjavah….najbrž je to v reprezentanci njegova vloga, ve se namreč KDO v reprezentanci je pravi trener. Drugače pa dobro napisano.