MamiSandra

Močo kot otroška igrača

Torek, November 24, 2009 · 10 komentarjev

2246751631_0d6af62920.jpg

(Foto: Flickr)

Vsem otrokom za rojstni dan navadno kupimo slikanico. Te so večne. Potujejo iz generacije v generacijo. Ampak tokrat smo se odločili za drugačno darilo – igračo. Za dvoletno deklico je hči predlagala dojenčka. Takega s primpomočki. Ok. Pa naj bo. Da ne bodo vedno le knjige.

Odpraviva se v trgovino, hči, ki bi jo zlahka zamenjal s fantom, če ne bi bilo zunanjega videza, se zapodi na fantovsko stran in občuduje Bakugane in Gormite. To so neke vrste pošasti oziroma transformerji, trenutno največji hit med dečki (če še ne veste). Jaz pa na dekliško stran. Po darilo. Iščem dojenčke, iščem. A pogled se mi ustavi pri metlah, smetišnicah in močotih … za otroke. Za deklice, da ne bo pomote. Močoti za deklice!!?? Ne morem se nehati čuditi. Kdo, za vraga, bi kupil svoji hčeri močo?

Ok, povsem jasno mi je, da imajo deklice in dečki različne nagone in da ti vplivajo tudi na način igre ter izbiro igrač. Nič nenavadnega ni, da se deklice rade igrajo mamice, dečki pa raje vrtajo, šraufajo in podobno. Do tu nič novega pod soncem. Vem tudi, da trgovci to s pridom izkoriščajo in v ta namen ponujajo otroške kuhinje, dojenčke in vozičke za punce. Za fante pa orjaške avte, vrtalne stroje ipd. Ampak kateri sprijeni um gre tako daleč in ustvari  močote za deklice? Miniaturne močote, da bo deklica lahko oponašala mamo, kako drgne stanovanje. Pa ne recite, da je to normalno, da se razburjam brez potrebe. To preprosto ne bo držalo. Deklice niso odrasle ženske, ki imajo, tako kot njihovi možje ali partnerji, svoje odgovornosti do urejenega gospodinjstva, plačanih položnic, polnega hladilnika … Seznam je dolg. To so otroci, za boga. Ali jim res ne privoščimo normalnih igrač, kot so kocke, barvice, sestavljanke, punčke? Si ne zaslužijo otroštva v pesku, s potičkami in lopatkami? Jim moramo nujno že v rani mladosti dati vedeti, kje je njihovo mesto pri hiši? Sploh pa danes v marsikaterem gospodinjstvu moški skrbijo za ženska opravila. Kako to, da na fantovski strani trgovine z igračami ni bilo močotov za dečke. Le kako.

Razumem, da je potrebno otrokom že zgodaj privzgojiti delavnost, marljivost, redoljubnost in podobne vrline. Ampak za to obstajajo drugi načini. Drugi pripomočki. Druge igrače. Sram naj bo tistega, ki je lansiral tovrstno igračo na trg. In še bolj tistega, ki jo je pripravljen kupiti svojemu otroku.

  • Share/Bookmark

Kategorije: Življenjske modrosti
Tagano: ,



10 odzivov ↓

  • noahnoah // Torek, November 24, 2009

    Močo za igračko ;lol; zakaj pa ne,če so otroci že prej dobili mladega kužka z dogovorom,da sami čistijo za njim :lol:

  • Sandra // Torek, November 24, 2009

    @noah: :D (ampak pol bi blo fer, da dajo močote tudi med igrače za fante, ah, moj oče pravi, da sem nepopravljiva borka za ženske pravice, ne morem iz svoje kože)

  • Sandra // Torek, November 24, 2009

    Še to … Se mi zdi, da moški take reči kot so močoti na oddelku za dekliške igrače jemljete z nasmeškom, ker dejansko niste nikdar zares občutili, kaj pomeni, če lik tvojega spola neprestano uporabljajo za reklame o čiščenju WC školjk, sesanju stanovanja, ujčkanju dojenčkov (no, te še prenesem), pomivanju posode, nakupovanju in še in še. Če že gre za kaj lepega, je pa vmes skrb za brzhibno telo ali modne smernice. Jaz sebe ne vidim tako in drugih žensk tudi ne. Smo gospodinje, se mažemo s kremami, skrbimo za otroke in rade se lepo oblečemo, ampak ravno toliko kot moški. Ampak moške redko vidimo v tako stereotipnih vlogah kot ženske. Meni se to zdi ponižujoče. Al se motim?

  • alcessa // Torek, November 24, 2009

    Pred časom sem na blogu Glavca trdila, da bomo ženske prav srečne, ko se bodo končno enkrat pojavile reklame za moške geje… Pralni praški, čistila, zdrava hrana … Mislim resno. Tudi to je enakopravnost, itak gre za terorizem, ki smo mu podvržene že tam od 50ih.

    Ampak gledano na splošno jih ni bolj reakcionarnih in zaostalih sistemov kot sta Hollywood in reklamna panoga. Reklame za običajne zadeve so zmeraj bolj ko ne stereotipne in po svoji družbeni aktualnosti zaostajajo za resničnostjo, ker si ne upajo biti napredne- Recimo reklama za kečap Heintz z istospolno družino, ki so jo morali umakniti.

    Tako je tudi vprašljivo, ali prodajanje stereotipnih igrač kaj pomaga… Mogoče pa marsikatera punčka dandanes doma nima mame kot vzora, ki redno briše tla? Upati je, da nanje bolj vplivajo mame, ki vsako jutro vstanejo, gredo v službo, na izobraževanje, znajo z računalnikom in drugimi modernimi zadevami, sodelujejo pri družinskem odločanju in kar je še drugih znakov enakopravnosti. Takim punčkam tudi močo ne more škoditi (tudi če mame veste, kaj simbolizira oziroma vsiljuje), ker gre za samo še eno zadevo v množici vseh ostalih, ki jih mama počne in od teh so marsikatere precej “uniseks” (vožnja avtomobila, pisanje davčne napovedi, menjava žarnice/varovalke ….).

    Ne?

  • nevenkanevenka // Torek, November 24, 2009

    Ko sem bila jaz majhna sem zelo z veseljem kuhala. Imela sem pikčast lonček in pručko za štedilnik. Ne mislim, da me je s tem, ko sem imela željo po oponašanju mamine vloge kdo socialno determiniral v gospodinjsko pomočnico. Bila sem otrok in mi je bilo to všeč. Sploh nisem postala kakšna obsedena gospodinja. Tako tudi ne verjamem, da bo kak otrok zaradi otroških pripomočkov za čiščenje za sanjski poklic izbral čistilko. Normalen otrok pač poiskuša in preiskuša različne stvari. Mene bi močno skrbelo za mojega otroka, če bi se hotel igrati izključno s kockami ali kaj takega. Če sem čisto poštena, jaz pojma nimam kaj je to močo. Samo predvidevam, da je kakšna krpica.

  • Sandra // Torek, November 24, 2009

    @alcessa: Jaz bi si pa vseeno želela živeti v družbi, ki bi obsodila žaljive stereotipne reklame, igrače ipd. Na Švedskem, denimo, ni dovoljeno prodajati igrač, ki napeljujejo k nasilju. Znotraj EU je bilo nedavno govora o ukinitvi reklam, kjer ženske stereotipno čistijo kopalnice in so sploh zatopljene v svet gospodinjstva. Ne vem sicer, ali so stvar dejansko izpeljali ali ne. Bi rekla prej, da ne. Sicer pa se mi ta reč zdi načelne narave. Podobno kot z alkoholnim zakonom. Ko smo ga sprejeli, ni nihče verjel, da bo zaradi tega ljubezen do alkohola na Slovenskem upadla, pa vendar se nam je zdelo prav, da ga imamo. Če ne drugega za mlajše generacije. Podobno dojemam (ne)obsojanje stereotipov v družbi.

  • Sandra // Torek, November 24, 2009

    @nevenka: Tudi jaz sem se rada igrala s posodicami in dojenčki kot ti. In še danes je kuhanje moja velika strast. Gledala sem poljudno znanstveno oddajo, kjer so primatom ženskega in moškega spola dali v zaprt prostor avte in punčke. Primati ženskega spola so posegli po punčkah, moškega pa po avtkih. To veliko pove. Plus, pri nas doma je najbolj zabavno takrat, ko sesamo in z močotom pomijemo tla. Takrat morata obvezno obe hčerki malo ”pomagati”. In z veseljem jima ustrežemo. Ampak vse to ima smisel, ker je znotraj konteksta. Otroci neizmerno radi oponašajo starše, pa naj si gre za čiščenje ali kuhanje ali kaj tretjega. In prav je tako. Ampak ne pristanem na to, da se na oddelku z igračami prodajajo tako stereotipne igrače.

  • alcessa // Torek, November 24, 2009

    Jaz bi si pa vseeno želela živeti v družbi, ki bi obsodila žaljive stereotipne reklame, igrače ipd.

    Na tem je nekaj, ja. Neumnosti je itak več kot preveč. Zgleda, da sem sama resignirala (je pa res, da nimam ne televizije ne otrok) …

  • ana od srca // Sreda, November 25, 2009

    Sem šla v gugla gledat, kaj je močo. http://www.tipitop.com/kopalnica_tla.html

    Morda bi pa bile takele gospodinjske igračke nekje v sredi med fantovsko in dekliško stranjo?

    Če že morajo biti.

    Pri nas smo enkrat kupili tri metle hkrati in določili najmlajše tri otroke za lastnike. Mali protestira, ko grem z njegovo metlo pometat! :-)

  • Sandra // Sreda, November 25, 2009

    @Ana: Ja, seveda, pri nas tudi vsi ”pucamo”, ampak zato ne bom šla hčerki kupit take igračke.