MamiSandra

Sušilnega in pomivalnega stroja ne dam

Ponedeljek, December 7, 2009 · 14 komentarjev

spaceball.gif

Velikokrat je sodobna tehnologija prav nadležna reč, še posebej, če nisi ravno tehničen tip. Ampak ni vsa nova tehnika strah zbujajoča. Posebej, kadar gre za izume kot so pomivalni stroj, sušilni stroj, LCD televizor, mikrovalovna pečica in še in še. Starejši ljudje navadno zamahnejo z roko in zagodrnjajo, Kaj vam bo to, posodo lahko tudi na roke pomijete, mleko pa je na štedilniku prav tako toplo, ali kaj podobnega.

Ampak vsa ta čuda tehnike so dejansko bolj varčna od tradicionalnega ročnega pranja itd. Pri ročnem pomivanju posode naj bi štiričlanska družina porabila približno 100 l vode (če spadate med tiste, ki pustijo, da voda teče med pomivanjem), malo boljši pomivalni stroj pa je porabi le kakih 14 l (pri daljšem programu pranja). Ok, prišteti je treba porabo elektrike, pa vendar je računica jasna. Sušenje perila je sicer najbolje opraviti na prostem, o tem ni dvoma. A vendar marsikdo tega ne more storiti. Če živiš v mestu v stolpnici, si obsojen na sušenje v stanovanju. To pa je zelo zoprna reč. Prvič zato, ker stojal nimaš kam dati, in tudi zato, ker se včasih od vlage, ki jo puščajo cunje, ne da dihati. Sušilni stroj je zelo pametna rešitev (kondenzacijski pa sploh). Je sicer dokaj velik porabnik elektrike, ampak ko iz njega vzamete perilo, večine perila ni potrebno likati (pod pogojem, da ga takoj zložite in pospravite v omaro). Za primerjavo, ena ura likanja nas stane več električne energije, kot je porabi sušilni stroj razreda A. In koliko časa nam kar naenkrat ostane, ko posodo opere pomivalni stroj, ko ni treba več obešati perila, ga prekladati iz sobe v sobo in likati. Neprecenljivo.

Tisti, ki nosite očala, boste morda pritrdili, kako paše gledati televizijo na LCD zaslonu. Pa še tisto nadležno piskanje, značilno za škatlaste tv aparate, čudežno izgine. Na področju porabe elektrike so sicer tv sprejemniki naredili bolj majhen napredek, ker njihova poraba ni pretirano manjša kot pri starejših televizorjih. Je pa. In kdo bi se odrekel luksuzu v parih sekundah pogrete hrane, ki nam jo nudi mikrovalovna pečica. Tu bo marsikdo rekel, da je hrana obsevana in nezdrava. Mogoče res, ni pa nič z gotovostjo dokazanega. In res je lepo zvečer hrano, ki je ostala od kosila, v 1 minuti pogreti s krožnikom vred in pri tem ne umazati še vsaj enega lonca, ki ga je treba potem prav tako pomiti.

Zame sta pomivalni in sušilni stroj pravi balzam za dušo. Ko smo ju pripeljali domov, se mi je zdelo, da vem, kako so se počutile nekoč ženske, ko so izumili pralni stroj. Ja, res. Nekaterih reči ne bi zamenjala za nič na svetu. Sušilni in pomivalni stroj sta gotovo med njimi.

  • Share/Bookmark

Kategorije: Delo · Dom · Ekologija · Mestno življenje · nekategorizirano
Tagano: ,



14 odzivov ↓

  • alcessa // Ponedeljek, December 7, 2009

    Pa vendar gre tudi drugače … Recimo: jaz nikakor nočem pomivalnega stroja in ga najbrž tudi nikoli ne bom imela. Pa ne samo zato, ker ne spadam med zapravljivce z vodo pri pomivanju, temveč, ker nujno potrebujem dnevno dozo pomivanja. To namreč pomeni, da vstanem izpred računalnika, kamor se praviloma zabubim, naredim par korakov, pomijem posodo (kar mi paše zato, ker uživam v vzpostavljanju čistoče, čeprav nisem fanatik), imam stik z vodo (obožujem vodo), delam stoje, sprostim glavo…. Preden spet grem sedet za računalnik. Če bi imela pomivalni stroj, bi večino tega odpadlo (razen seveda čiščenje pred nalaganjem v stroj).

    Tudi s sušilnim strojem si ne morem čisto nič pomagati – pri nas v bloku imamo dovolj prostora za sušenje (na zelenici, v kleti, pa tudi na balkonu), pozimi pa sem perilu zelo hvaležna, da mi malce navlaži zrak v zakurjeni dnevni sobi. Misli, da še čisto nikoli nisem pomislila, da bi bilo fajn imeti sušilni stroj, tudi takrat ne, če sem kaj hitro rabila. Poleti na sonce, pozimi (spomladi, jesen) na radiator, pa je… Tudi likanje nujno potrebujem za dušo :-) , ker vsaj takrat v ušesa našopam iPod, poslušam glasbo in, kar je najpomembnejše, ne sedim za računalnikom, temveč se vsaj malce gibljem.

    Tudi o mikrovalovni nisem razmišljala še čisto nikoli. Ne znam si predstavljati, da bi jo potrebovala. Ker rada kuham, se tako izživljam enkrat na dan, za zajtrk in večerjo pa pač jemo suhe oz. hladne stvari, čeprav po želji z veseljem kaj skuham. Saj veš, sedenje za računalnikom in to…

    Ortopedi pravijo, da je računalniško delovno mesto zdravo le, če vsake toliko vstanemo, spremenimo smer pogleda in držo telesa. Ker bi jaz drugače ostala zabetonirana pred zaslonom, sem si čez cel dan porazdelila trenutke, ko pač moram vstati. Tudi čez vikend mi pucanje ipd. absolutno paše – jasno, da poleg tega tudi kdaj športam, ampak pomembni so tisti majhni trenutki vsak dan. Zato marsikateri aparat, ki bi mi odvzel delo, odpade.

  • sandricasandrica // Ponedeljek, December 7, 2009

    alcessa: Tudi midva z možem sva pred rojstvom otrok tekmovala kdo bo pomil posodo in zlikal cunje. Iz istega razloga kot praviš ti. To človek nuca. Malo miru, prčkanja po vodi, meditacije na nek način. Potem, ko nas je bilo vedno več, pa so nama te ”postranske” reči vzele preveč časa in energije in nakup pomivalnega oz. sušilnega stroja je bilo samo še vprašanje časa.

  • alcessa // Ponedeljek, December 7, 2009

    Ja, seveda, dokler vama ne zrasejo mulci, ki bodo te zadeve hoteli početi ročno, da se odpočijejo od računalnika :lol: , je čas najbolj pomembna kvaliteta …

  • sandricasandrica // Ponedeljek, December 7, 2009

    To bom pa zelo vesela, če se bodo tvoje napovedi uresničile. :D

  • noahnoah // Ponedeljek, December 7, 2009

    Torej manjka še pomivalno korito z vgrajeno tipkovnico in ekranom :lol:

  • sandricasandrica // Ponedeljek, December 7, 2009

    :D

  • alcessa // Ponedeljek, December 7, 2009

    Noah: ma ne. Manjka pomivalno korito z možnostjo klika na “Undo” – za primere razbite posode, ki bi se potem zopet sestavila…

  • anuška // Ponedeljek, December 7, 2009

    Tudi sama imam vsa ta čuda tehnike in moram reči, da jih ne uporabljam vsakodnevno. Sušilca ne di dala vstran že zaradi tega, ker v njega zmečem črnje cunje, da iz njih pobere “mujceke”. Res super.

  • Sonček // Ponedeljek, December 7, 2009

    Sem zelo tehnični človek in zelo praktična, brez pomivalnega stroja in sušilnega stroja znorim, pa ne zato, da bi bila lena ampak to je balzam, takrat se posvetim otrokoma in takoj imaš vse pospravljeno. Sušilec je zakon in cunje so tako mehke in kot nove. Tista, ki tega nima sploh ne ve kako je to super. Tudi jaz sem prej razmišljala pa kaj če mi ampak danes ne bi mogla brez obeh. Hura za tehnologijo.

  • Sandra // Ponedeljek, December 7, 2009

    He, he. Pri nas smo najprej dobili pomivalni stroj in kar naenkrat nismo vedeli, kaj bi s prostim časom. Potem smo se opogumili in kupili še sušilc … Zdej smo pa ko kralji.

  • pika // Ponedeljek, December 7, 2009

    Valda, da je zakon tale tehnika…ko vse pere, suši, smo mi na Rožniku…brez računalnika. In ko pridem domov, je perilo tko mehko, diši…posoda oprana in vsi smo zadovoljni. Teh dveh strojev ne dam za nič na svetu. Mogoče je res prednost v njih šele, ko imaš otroke.

  • no - vi // Ponedeljek, December 7, 2009

    Sušilca imamo, ker so nas v nakup prisilili sosedje z vtrajnim kurjenjem raznih odpadkov. Z pomivanjem posode se ubadamva z ženo izmenično, kajti premalo posode uprabljava za tak aparat. Žena posodo pomije, jaz jo pa pobrišem.

  • ana od srca // Torek, December 8, 2009

    Joj, a veš, cel dan imam že odprt tvoj blog, pa ne uspem vsega prebrati!

    Sama nimam ne sušilnega stroja ne pomivalnega. Sušilnega si ne želim (sem ga imela – pred 15 leti nekaj let), pomivalnega bi pa kdaj prav rada imela. Ali ni nujno uporabljati kemikalije za dobro pranje – vode gre res manj, toda ali niso tiste kemikalije za stroj agresivnejše kot navadni detergenti? Se mi zdi, da sem nekoč zdavnaj o tem brala … Lahko pa tudi da nimam prav … Vse dobro želim! :-)

  • Sandra // Torek, December 8, 2009

    Hm, kemikalije? Mislim, da ne. Not daš ‘’samo” tabletko, ki je po moje ista kot detergent. Pa vsake toliko dodaš sol. Pozdravček.