MamiSandra

Čas zase

Sobota, Januar 30, 2010 · 2 komentarjev

Včeraj sva se s sestrično peljali na severno Primorsko, ko jaz veselo razlagam o mojem obisku Filharmonije in občutkih ganjenosti ob poslušanju enega trenutno največjih čelistov, pa mi sestrična hudomušno pripomne, je bil že cajt, da si si vzela kaj časa zase.

Seveda se zamislim, če ima morda prav, in hitim zagovarjati sama sebe, češ da dojenček v prvem letu življenja pač rabi vso pozornost svojih staršev, še posebej mamino, potem pa se življenje spet vrne v bolj ali manj ustaljene tire. Tu nimaš kaj. Istočasno se spomnim, da sem nekoč v nekem zapisu na tem mojem ljubem blogu pisala o tem, kako se počutim kot novopečena mama, pa mi je potem nekdo v komentarju pustil povezavo do neke porno strani, češ, naj si le privoščim trenutek oddiha. Od tedaj dalje zelo pazim, da ne jamram preveč. Vsaj kar se materinstva tiče.

Ampak koncert je bil pa res krasen. Ko je občinstvo z navdušenim ploskanjem že četrtič priklicalo na oder gospoda solista, je ta odigral nekaj ekstra za nas poslušalce. Ostala sem brez besed. In tako zelo je pasalo se lepo obleči in odišaviti in se udobno namestiti in uživati v eno uro in pol trajoječem koncertu. No, pa je res bil že čas za nekaj odraslega, nekaj, kar me je močno pogrelo pri srcu.

Lep konec tedna vam želim.

  • Share/Bookmark

Kategorije: Družina · Glasba · nekategorizirano
Tagano: ,



2 odzivov ↓

  • ana od srca // Nedelja, Januar 31, 2010

    Ja, pa kako vem, kako je to potrebno … Saj smo mame rade, zelo rade, kajne … Zame je to kar težka reč sploh, ker sem namerno ostala doma – zaradi otrok …

    O na severnem Primorskem ste bili! :-)

    Želim vse dobro! :-)

  • Sandra // Nedelja, Januar 31, 2010

    Ana, res je, materinstvo nam veliko pomeni, pa vendar nam je kdaj tudi težko. In takrat človek pač malo pojamra. Pa kaj pol. Pa tudi čas zase si znamo vzeti, samo bolj poredko. Kaj čmo. Vseeno nam ni hudega.