MamiSandra

Klavrn dan

Sobota, Februar 20, 2010 · 4 komentarjev

Po neprespani noči in nič kaj prijaznem jutru, tudi močna kava ni razbistrila duha. Malce bolje je bilo po obisku tržnice, ko je sveži zrak nadražil sive celice in jih vsaj nagovoril, naj se spravijo v pogon. Še največ uspeha so imeli pisani tulipani in ciklama; slednja naj bi – po zagotovilu prijazne gospe – na zastekljenem balkonu vztrajala tja do poletja. Bomo videli.

Še sreča, da imamo Petro Majdič, novo slovensko mučenico in svetnico, ki nas bo od sedaj naprej spominjala na nov slovenski čudež. In takoj nam bo lažje pri srcu. Hvala ti, Petra.

  • Share/Bookmark

Kategorije: Mestno življenje · Življenjske modrosti
Tagano: , ,



4 odzivov ↓

  • Chiara // Ponedeljek, Februar 22, 2010

    Hej, to zadnjo rožico mi je pa v petek teta prinesla. Samo v malo bolj lila odtenku je. In ravno med zajtrkom smo v nedeljo opazovali, kako so se počasi dvigali lističi še zadnjega zaprtega cvetka! In ravno ker mi je ful cortkana, bom vprašala nekoga z (bi rekla) več izkušnjami… Kako pogosto in koliko jo zalivaš?

  • sandricasandrica // Ponedeljek, Februar 22, 2010

    Chiara: Cenim, da imaš tako visoko mnenje o meni. :D Ampak, veš, spadam med tiste, ki se jim rože sušijo, prej kot uspevajo. Moja mati sicer vedno pravijo, da rožo zaliješ, ko se zemljica posuši. Upam, da sem bila v pomoč. :D

  • Chiara // Torek, Februar 23, 2010

    Uf, potem sva pa podobno “nadarjeni” za zelenjavo. Pred leti sem uspela celo kaktus pokončat :P Ampak palmice mi pa rastejo kot plevel… kdo bi si mislil…

  • sandricasandrica // Torek, Februar 23, 2010

    Chiara: Si pač bolj tropski tip, kaj. :D