MamiSandra

Barbi look

Sobota, Marec 6, 2010 · 21 komentarjev

Ondan je hčerka prišla iz vrtca in žalostno povedala, da se ena od deklic ne želi igrati z njo, ker nima modrih oči in dolgih las. Kako, prosim? Ali je to možno, da so današnji otroci, predvsem deklice, tako zgodaj obremenjeni z zunanjim videzom; da že v rani mladosti izbirajo prijatelje na podlagi zunanjega videza? Jaz naivnica sem bila prepričana, da je idealiziranje barbi looka stvar preteklosti. Saj veste, tudi barbike niso več samo blond, so tudi rjavolase, črnolase in celo črne. In ljudje so bolj izobraženi kot nekoč, bolj razgledani, bolj strpni, bolj … Hm, pajade. Kombinacija modro-blond je še kako in in kdo ve, ali bo sploh kdaj presežena.

… noče se igrati z mano, ker nimam modrih oči … Najprej sem pomislila na roman The Bluest Eye avtorice Toni Morrison (Najbolj modre oči, Mladinska knjiga, 2003). To je tragična zgodba o črni deklici iz ameriškega socialnega dna, ki ni narejena po barbi kalupu; nima dolgih, svetlih las, modrih oči, voljnih ustnic, gracioznih gest, vitke in sloke postave, angelskega glasu. Pa saj veste, kam pes taco moli. Takoj za tem me je vse to spomnilo na Hitlerja in njegovo težnjo po stvarjenju beloglave, modrooke nemške rase (s črnolasim voditeljem na čelu). Uber Alles.

Pa od kod tej punci, za katero vem, da je tudi sama blond in modrooka, taka želja oziroma zahteva, da so lahko njeni prijatelji samo tisti, ki ustrezajo tem merilom? Ampak ne katerimkoli merilom. Zguljenim merilom splošno čaščene, veseoljno priznane in opevane ženske lepote, ki temelji na modrih očeh in svetlih, dolgih laseh. Se je njena mama v mladosti pretirano igrala z Barbiko, ji njen oče prigovarja, da je lepa, ker je modrooka?

Če bolje pomislim, ni samo Barbi tista, ki je več generacijam deklic vcepljala vzor ženskosti in lepote. Še pomnite filme o Shirley Temple. Ti so gotovo pomagali zasidrati mit o idealni deklici oziroma angelskem otroku, ki si ga lahko vsak starš samo želi. V poplavi črno-belih filmov iz sedemdesetih in osemdesetih let prejšnjega stoletja je izstopala serija  filmov o prikupni (o, kako je srčkana!), mladi, drobceni deklici s svetlimi kodrčki in modrimi očmi in prekratkim krilom, ki je vsaketoliko kaj zapela in zacepetala z nogami. In starši so vzdihovali in šmrkali in si nemara želeli, da bi tudi sami imeli tako angelskega otroka (ne pa zgolj umazanih, razkuštranih, rjavolasih mulcev). Trideset let je tega. Stvari se spreminjajo, mar ne?

Ne. Svetli lasje in modre oči ostajajo simbol lepote in blagostanja. Vse, k čemur stremi sodobni človek. Tudi Kennedy se ni mogel upreti svetlolasi Merilyn Monroe in čeprav je vsa Amerika vedela, da njihov predsednik skače čez plot, mu tega ni zamerila, ker je bila predsednikova ljubica bleščeče lepa. Kasneje, ko pa je nekaj podobnega poskusil še Clinton, je bil sleherni Američan zgrožen. Lepo vas prosim, Monica Merlinki ne seže niti do kolen.

Hja, dekle iz vrtca se noče igrati z mojo hčerko, ker nima modrih oči in dolgih las. Resnično, dragi moji, kako odgovoriti na kaj takega?

  • Share/Bookmark

Kategorije: nekategorizirano · Življenjske modrosti
Tagano: , , ,



21 odzivov ↓

  • alcessa // Sobota, Marec 6, 2010

    Zveni tako znano… :-) Sama sem bila čisto ta pravo cigansko dete in določene blondinke ali šminkerice (tudi bolj temnolase) so bile na drugem nivoju, vendar ti ne morem predlagati nobenega odgovora za tvojo hčerko. Poiskala sem si namreč svoje prijateljice in to je bilo to, sprejela sem dejstvo, da tja ne spadam.

    Pozneje sem ugotovila, da imamo temnolaske lahko tudi more fun v življenju, kar se lahko zgodi tudi tvoji hčeri (zagotovo!), vendar pa tega odgovora zdaj ne bo razumela.

    Če sem res čisto iskrena, jaz bi svoji hčeri rekla, da je bjonda malce neumna in da naj se igra z drugimi… :-)

  • sandricasandrica // Sobota, Marec 6, 2010

    alcessa: Hvala lepa za krasen odgovor. M sem rekla točno to, da je to dekle malo čiv čiv (ne ravno najboljši odgovor, ker lahko sproži vojno med vrstniki, ampak jeb***) in naj si poišče drugo, bolj pametno družbo. Mislim, da še premleva sporočilo. :D

  • alcessa // Sobota, Marec 6, 2010

    Ah. :-) Ja, meni se to zdi najbolj naraven odgovor. In če se bosta kdaj spet spoprijateljili, bo imela tvoja hčerka aduta v rokavu: bjonda ni bog, temveč je dovoljeno dvomiti o njeni pameti. Torej sta na istem nivoju: ena ni modrooka blondinka, druga ni čiv čiv. :twisted: Krasn.

  • tami // Sobota, Marec 6, 2010

    mogoče pa tamali poveš, da je bila zaradi takih, kot je ta njena nesojena prijateljica, pred leti vojna, v kateri je umrlo veliko ljudi. in naj se male nacistke raje izogiba. no, izraz “nacistka” lahko spustiš.

  • Sandra // Sobota, Marec 6, 2010

    tami: Vidim, da si se pravtako razburila kot jaz. :D Res ne vem, od kod tej mali deklici take ideje in ideali. Gleda preveč televizije, ali pa mamo, ki se trudi biti podobna top modelu. Kaj dosti drugega že ne preostane.

  • alcessa // Sobota, Marec 6, 2010

    Mogoče pa je samo poslušala sosedo, ki jo je hvalila njeni mamici (joj, vaša pa ma tako lepe laske in modre učke) in si je stvar zapomnila kot dokaz, da je nekaj posebnega, še posebej, če ni nikoli doživela, da bi kdo hvalil temne laske in rjave učke kake druge punčke…

    Spomnim se, da sem kot mulka tudi sama imela kakšen narcisoiden moment ali desetnajst… Zdi se mi, da je to del odraščanja. Ko sem enkrat eni blond ubožici razlagala matematiko, pa ni in ni šlo, pa sem se potem hotela malce hvaliti… Na srečo mi je teta hitro razložila, kakšna je stvar s samohvalo :-)

  • sandricasandrica // Sobota, Marec 6, 2010

    alcessa: Upam, da drži tvoja varjanta.

  • Sobota // Ponedeljek, Marec 8, 2010

    Vse prevečkrat se zgodi, da svetlolaske v odrasli dobi začnejo hrepeneti po kakšnem čednem črnolascu s črnimi očmi. Večkrat zaman. Grem stavit, da se bo nekaj podobnega zgodilo tudi ošabni svetlolaski… Življenje te slej ko prej izuči, da se ljudi ne ocenjuje po videzu.

  • sandricasandrica // Ponedeljek, Marec 8, 2010

    Sobota: Hvala za lepe besede. Upam, da si naši otročki teh reči ne jemljejo preveč k srcu in da znajo kljub mladosti izbrati prijatelja tudi po drugačnih merilih.

  • mayozi // Ponedeljek, Marec 8, 2010

    tamali znajo bit zelo žleht. sleherno odstopanje od nevem… nekih kao normalnih standardov zna bit problem. če se jst spomnim svojih otroških let… so vedno otroci, ki hočjo bit v središču, pa to ni nič nenormalnega, dost je neke tekmovalnosti na vseh področjih… jst sm najboljša v tem, js pa v tem, ti pa v ničemer… telesne zadeve pa šele odkrivajo, eden se pač razglasi za ideal in drugi, ki odstopajo so pač čudni. pa nej gre za zobe, prste, lase vadevr. mislim, da se tuki ne gre neki sekirat in poglobljeno spuščat v to. poveš tamali, da so vsi otroci lepi, da je vsak drugačen in da univerzalne lepote itak ni.. in to je to (: lp, M.

  • Chiara // Ponedeljek, Marec 8, 2010

    Sem slišala že precej podobnih zgodbic, pa me še vedno presenečajo! To je nekje v rangu kot izločiti iz družbe sošolko, ker njen spodnji in zgornji del trenirke nista komplet. Ali pa ker ne gleda Rebelde… in podobne neumnosti. Se bojim, da bi vzrok kar hitro našli v starših, ki imajo ali malo zgrešene (beri: snobovske) nazore ali pa premalo pazijo, kaj govorijo pred otroci.

  • sandricasandrica // Ponedeljek, Marec 8, 2010

    mayozi: Tamali znajo biti zelo žleht in nekateri taki tudi ostanejo. Seveda se nam odraslim podobne pripombe zdijo zgolj beženega pomena, ker vemo, da so neutemeljene. Otroka pa zelo bolijo, če se zato ne more igrati z določeno skupino sošolcev. Poglobiti se je verjetno treba ravno tolkio, da otrok vidi, da ima podporo staršev in še koga, in mu je potem takoj lažje pri soočanju z modrookimi sošolci.

    Chiara: Mene te reči tudi še vedno prizadanejo. Čeprav sem zrasla. Zato ne morem zgolj zamahniti z roko in z nasmeškom reči, saj ni nič, neumnosti. Taka zbadanja lahko hitro prerastejo v teženje in odprte žalitve, če je na drugi strani otrok, ki se ne zna braniti oz. misli, da je blond in modra res uber alles.

  • sandricasandrica // Torek, Marec 9, 2010

    bRuLa je na svojem blogu, kjer sicer opisuje življenje v Singapurju, objavila naslednji zapis:

    http://teja-brula.blogspot.com/2010/03/iz-konteksta-razmisljanja-ob-dnevu-zena.html

    Hvala, bRuLa. Vredno branja in razmisleka.

  • » Ženske MamiSandra // Sreda, Marec 10, 2010

    [...] dni nazaj, sem pisala o tem, da se hčerka ne sme igrati z neko vrstnico v vrtcu zato, ker nima modrih oči in dolgih las. Nato je prijateljica bRuLa na svojem blogu nanizala nekaj zelo zanimivih misli na podobno temo. [...]

  • Svoboda // Sreda, Marec 10, 2010

    Otroci znajo biti ena izmed najbolj krutih bitji, vprašanje pa je ali zaradi tega, ker so tako odkriti ali pa zaradi tega, ker se spomnijo tako nemogočih žaljivk in meril, da se ti lahko od vsega skupaj zavrti. Iz lastnih izkušenj lahko povem, da nikoli nisem spadala med tiste lepotičke razreda ali skupine v vrtcu, tiste ki pa so so zmeraj ostale iste. Tukaj veliko šteje tudi vloga staršev.. Če otrok v vrtcu reče tako stvar ga starši zagotovo spodbujajo k čim lepšemu izgledu.. tega je nažalost čedalje več..

  • sandricasandrica // Sreda, Marec 10, 2010

    Svoboda: Strinjam se s teboj. Mislim, da so kljub vsemu starši tisti, ki forsirajo take ideale in merila lepote, uspešnosti, popularnosti.

  • Dajana // Sreda, Marec 10, 2010

    OK. Sandrica, sem že večkrat hotela napisat komentar na to, pa bom zdaj. Obe imava tri otroke, moji so že v šoli, najstarejša jo ravno končuje.

    Ko so bili moji otroci v vrtcu… no, še preden so šli, pri prvi… še preden sem imela otroke, sem rekla: Nikoli jim ne bom kupovala Barbik in nikoli jim ne bom dala pištole za se igrat… hahahahaha Prva stvar, ki jo je moja prva hotela imeti… je bila Barbika… imela jih je kakšnih 20. Potem, ko je začela hodit v šolo… pazi… kakšna nesramnost… je hodila mimo trgovine z igračami… saj veš… da smo imeli skoraj vsak dan novo igračo doma (tiste za pol evra, en evro)…

    No, glede tega, s kom se lahko igra in s kom ne… To dobijo otroci iz televizije. Si že videla, kako nasilne risanke so na Cartooon Network? To gledajo vsi otroci in to že v vrctu. Se spomnim, ko moj mož ni pustil gledati otrokom Ninja želve (zelo nasilna risanka itd)… In kaj misliš, da je bilo potem? Tamauček je itak vse slišal in dobil v vrtcu. Ravno tako kot “Kmetija”. Pri nas tega nismo gledali. So pa otroci o tem vse zvedeli v šoli.

    Ti otroku lahko preprečiš oz. ne dovoliš gledanje stvari, ki se ti zdijo sporne… a kako boš to preprečil drugim otrokom? In kako boš ti kontroliral to, kar se otroci med sabo pogovarjajo v vrtcu? Koliko vpliva imamo starši na to, kar se dogaja v vrtcu? NOBENEGA. Ali se je za to vredno sekirati? Ne. Moj Tamauček… odkar je začel hoditi v šolo… prej je bil še… tak “dojenček”… nežen otrok. V šoli pa je PONOREL. Kakšne besede! Kakšna agresija! Potem sem bila enkrat prisotna pri judu, kamor hodi, kjer je bilo še šest fantov, tolijko starih kot on. Učitelj je rekel, da tako nasilne generacije sploh še ni imel! Pa ne gleda TV cel dan (dovolim samo eno uro in seveda takrat, ko je narejena vsa naloga ), na računalniku pa dovolim samo eno uro na dan in ko je čez… izklopim. Ker drugače sploh ne pustijo!!!!

    Aja, glede pištol… sem rekla, da otroku ne bom nikoli kupila pištole… Jo je dobil od očeta. Pa sabljo… pa vse živo. In potem igra igrice… kjer napadajo predsednika Obamo (on se mora rešiti) in mi kriči… hej, sem že v tretji sobi, pet lajfov sem že porabu…. Tak je današnji svet, Sandrica, živimo v tem, spremeniti ne moremo tega. Tako pač je. Lahko pa se z otrokom pogovorimo, ga vprašamo kdo govori grde besede (kakšne besede govori, mene je enkrat skoraj kap) in potem vemo, od kje to pride… Pa jaz mu ne rečem, da je zaradi tega tisti otrok, ki take besede govori, grd… Rečem mu samo, da zdaj vem, od kod ima to. En fant je v šoli, ki stalno nosi game-boy v šolo (čeprav učiteljica ne dovoli)… pa potem seveda vsi hočejo igrat… Včeraj so prinesli napisano v beležki, da morajo pospravit šolsko torbo in kaj morajo narediti, če imajo v popoldanskem varstvu krožek (pustijo kar vse razmetano sredi razreda in gredo)….

    ;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;;

    No, kaj sem v bistvu hotel povedat… bog ve, kje je ta punlka slišala, da se ne bo igrala s tvojo hčerko, zato, ker ne zgleda tako kot barbika… Če bi bila jaz na tvojem mestu, bi vsekakor povedala vzgojiteljici ali vprašala mamo od otroka (če bi se zaradi tega sekirala)… Če pa ti je vseeno pa… uffff, boš videla, kaj se ti bo vse še zgodilo v šoli. ;)

  • sandricasandrica // Sreda, Marec 10, 2010

    Dajana: Strinjam se, da je svet ponorel in otroci pač držijo tempo. Ne strinjam se pa, da ne moremo ničesar spremeniti. Seveda ne moremo spremeniti vsega in vseh, ampak lahko pa poskrbimo, da se vsaj naši otroci lepše obnašajo, so spoštljivi do drugih, niso žaljivi, vedo, da nasilje ni rešitev, da zunanji videz ni vstopnica v boljše življenje ipd. In če nam to uspe doseči, je že nekaj.

  • Dajana // Sreda, Marec 10, 2010

    Ja. To sem tudi hotela povedat. ;) Prosim, poslušaj to: http://www.youtube.com/watch?v=xbsn0xturBw

  • Grgi // Petek, April 9, 2010

    Hm, malce pozno, pa vendarle…mene so na taborjenju 13 let nazaj zavistne punčke sovražile, ker sem imela modre oči. Jasno je, da deklice niso imele pošlihtane podstrehe. Tiste, ki pa so me imele rade, se niso sekirale zaradi mojega izgleda. Ne vem, rasla sem na Planini v Kranju, kjer je veliko priseljencev iz SFRJ, pa morda zato niso bili nori na severnjaške ideal, saj Balkanci še zmeraj sanjajo o “ženi sa crnim očima”. Rekla bi, da se otroci v zadnjih letih niso še bolj pokvarili, ampak je tvoja hči pač naletela na idiote. Če bi bila njena mama, bi ji rekla, da so na svetu pač neumni ljudje in da naj se čimprej navadi. Mora dobiti trdo kožo, da se ji še v OŠ ne bo dogajalo, da bo jokala zaradi primitivnih izpadov nevzgojenih in traspastih mulcev. Po mojih izkušnjah šele v srednji šoli dobiš za sošolce normalne ljudi. Navadi naj se na kruti svet, ki ni ponorel, ampak je bil zmeraj nor. Nekateri smo trpeli ob norcih šele v OŠ, tvoja deklica pa že v vrtcu.

  • sandricasandrica // Petek, April 9, 2010

    Grgi: Hvala za tvoj komentar. Se popolnoma strinjam. Vseeno pa je težko, ko moraš kot mama otroku ponuditi oprijemljiv razlog oz. razlago, zakaj ne sme sodelovati pri določeni igri. Razlog, ki ga bo sposoben doumeti. Najbrž mu ne bo nič kaj dosti pomagalo, razen tega, da zraste in preraste podobne fenomene.