MamiSandra

Materinski dan

Četrtek, Marec 25, 2010 · 138 komentarjev

Se meni samo zdi, ali je letos 8. marec oziroma dan žena, ki smo ga nekoč praznovali z velikim pompom, minil tiho in neopazno, medtem ko se vse bolj v ospredje rine 25. marec  oziroma materinski dan. Samo enkrat lahko ugibate, od kod je ta praznik vseh mam prišel k nam. Tako kot Božiček, noč čarovnic, valentinovo in še kaj je tudi materinski dan padel v našo kulturo in sedaj pridno trosi peneze v žepe lakomnih trgovcev.

Seveda sem spet jezna na naš vrtec, kjer mojega otroka že ves mesec dresirajo s petjem najbolj osladnih otroških pesmic na temo mamica ljubeča, mamico samo eno imam in moja mama je kot sonce, ker bodo 25. marca imeli nastop za mame. Pa to še ni vse. Že dva tedna izdelujejo voščilnice in kujejo bojni načrt, kako bodo mamam priklicali solze v oči. Hči je tako zelo razburjena od vsega dogajanja, da je že vse sčvekala. Na nastopu mora imeti krilce, žabice in rutko za v lase, da bo slika popolna. Še malo pa bom dobila sladkorno.

V začetku marca smo praznovali 8. marec, ki ima določeno težo na naših tleh in naj bi opozarjal na (ne)enakost med spoloma. Mimogrede, ženske na tem področju še vedno zaostajamo za moškimi, tako da je ta praznik še kako pomemben in potreben. Toda ob dnevu žena o vsem tem v vrtcu niso črhnili niti besedice. Hčerka je zjutraj prišla k vzgojiteljici in ji voščila vse najboljše za osmi marec, ker smo se doma o tem prejšnji dan pogovarjali, vzgojiteljica pa jo je gledala kot tele v nova vrata. Ta dan bi bil veliko bolj primeren za slavje ter za pogovor o ženskah, mamah, babicah. Pogovarjali bi se lahko o tem, kaj so po izobrazbi ter poklicu njihove ženske sorodnice, katera opravila še opravljajo poleg službe, kako vlogo ima oče v družini ali kaj podobnega. Pet in šestletni otroci to vse razumejo in znajo marsikaj povedati. Ampak, ne. V našem vrtcu so se odločili, da bodo slavili materinski dan, našemili otroke v kapitalistične cirkusante in pridobili nekaj pik v očeh določenega števila staršev ter vodstva vrtca.

Osmi marec je za odpis. Novi časi, novi prazniki. Pa ne samo v našem vrtcu. Tudi drugod se dogaja podobno. Danes otrokom kot skozi lij ulivajo v možgane neko novo potrošniško blagovno znamko po imenu materinski dan, pri čemer igrajo na večno doneče strune materinske ljubezni, predanosti, požrtvovalnosti in podobne neumnosti. To se v naši kulturi hitro prime, ker smo že od nekdaj obsedeni z likom trpeče matere, kateri se je treba odkupiti za vse grehe ter ji iz Brezna prinesti šopek solzic.

In če že govorimo o materinskem dnevu, potem bodimo natančni. V Rimskokatoliški Cerkvi je materinski dan drugo ime za Marijino oznanjenje. Dan, ko je angel Mariji oznanil, da bo postala mati. Super, krasno. Lep praznik, priznam. Lep zato, ker slavi ljubezen, rojstvo, življenje. Lep, če verjameš v Boga in slaviš Jezusa Kristusa. Tukaj pa nastane problem. Nismo vsi Slovenci verujoči. In ne verjamemo vsi v Marijino oznanjenje, ergo ne slavimo vsi materinskega dne. In ko pride moj otrok domov in mi skrivaj zapoje pesmico, ki je še ne smem slišati, ker bo na nastopu, pesmica pa govori o mamici, ki je kot angel z neba, kot sij z nebeških vrat, moji možgani tega ne požrejo zlahka.

Vprašanje je, ali v vrtcu nimajo pojma, kaj sploh je materinski dan in bi s poveličevanjem tega praznika trgovcev – in ne mam, lepo vas prosim – radi zgolj naredili vtis na starše, ali pa gre dejansko za utemeljeno nejevoljo nekaterih staršev (seveda nisem edina, ki ji gre bližnji nastop v nos), ki ne želimo, da se z otroki manipulira kakor komu drago.

Moje mnenje je nslednje: materinski dan je tako kot valentinovo postal bombastičen praznik po naročilu. Iztrgali smo ga iz konteksta rimskokatoliških praznovanj, ga malce preimenovali, da ga bo širša množica lažje vzela za svojega, in sedaj se uspešno trži kot vsak drug nov izdelek na trgu. In zelo me je zmotilo, da mojemu otroku že skoraj ves mesec perejo možgane s praznikom, ki se je pri nas pojavil šele v zadnjih letih, je zelo trendovsko zastavljen in je v osnovi praznik ene od verskih skupnosti v Sloveniji, katere pripadniki pa mi nismo.

  • Share/Bookmark

Kategorije: Družina · Praznovanja · nekategorizirano · Življenjske modrosti



138 odzivov ↓

  • lpmojca // Četrtek, Marec 25, 2010

    Sandra – super!! To je moj prvi komentar kadarkoli – ampak tale tvoj prispevek mi je pa tako všeč in se tako zelo strinjam, da sem enostavno morala komentirat. Drugače te pa zelo rad berem.

  • chefchef // Četrtek, Marec 25, 2010

    In 8. marec nima nobene zveze s potrošništvom? Ne me jebat, ej.

  • majk // Četrtek, Marec 25, 2010

    Najbrž si ena redkih staršev, ki razmišlja s svojo glavo. Večina jih živi v ustroju današnje družbe in se bolj malo sprašujejo zakaj, kako. Tak dan nas spomni na to, kako nas delček kolesja, v katerega smo vpeti od rojstva, vleče mimo nas samih. Pozabimo se zavedati (eni bolj eni manj) življenja, sebe, bližnjih. Vrednote so podrte, ne znamo živeti sami s sabo. Tudi jaz se šele po 27 letih začenjam zavedati sebe in svojega življenja. Nekateri se nikoli. Če nebi bilo medijskega pompa, bi na materinski dan enostavno pozabila. Mogoče bom pozabila kljub pompu. Otrok bo, ko bo strarejši, hvaležen za starše, ki so mu dali možnost drugačnega pogleda na potrošniško družbo. p.s. Verjamem, da bo tudi današnja družba enkrat propadla in vrnili se bomo k našemu bistvu, k naravi.

  • vlado // Četrtek, Marec 25, 2010

    Ubogi otroci in njihovi vzgojitelji, ob takšni mami.

  • M&M // Četrtek, Marec 25, 2010

    a ne bi enako razmišljala, če bi ti /nam ob 8.marcu v vrtcu pripravili proslavo?

    meni gredo vsi prazniki pošteno na živce…

  • Dajana // Četrtek, Marec 25, 2010

    Tole sem komentirala pri Medini, ki piše o istem: :::::::::::::::::::::::::::::::

    Jaz ne praznujem nobenega praznika. Še svojega rojstnega dneva ne. Še Božiča in novega leta le. Že dolgo sem izgubila vse iluzije glede tega. Gre samo za umetno razpihovanje nekakšnih vrednot, zato, da bi… trgovci prodali več rož ali daril… Pojma nimam, komu je do tega, da se to praznuje. Ko sem hodila v osnovno šolo, smo bili dresirani, da smo morali praznovati 8.marec. Vedno sem kupila svoji mami darilo in popolnoma pospravila stanovanje. K sreči je vsaj opazila… Jaz mojim otrokom nikoli ne razlagam, da imam rojstni dan. Če se spomnijo, je v redu, če ne ne. Iz tega ne delam cirkusa in ceremoniala. Najraje bi vse skupaj preskočila, tako veliko alergijo imam na to (tvoje besede), ampak… v taki družbi pač živimo…

    ::::::::::::::::::::::::::::::::::

    Pa še nekaj, kar mi je padlo na pamet. V Avstriji, kamor je moja Tavelika hodila v šolo in Tamaučka v vrtec, smo dobili lončnico za materinski dan. Za avstrijski dan republike, pa je moja hči prinesla avtrijsko zastavico in zapela pesmico o mamici Avstriji. No, Avstrijcev je bilo v njenem razredu samo ena tretjina, ostalo so bili Turki, Srbi, Hrvati in Bosanci.

    Slovenci pa… smo dresirani v to, da moramo vedno nekaj ponavljati za drugimi. Kaj, če bi namesto materinskega dneva slavili Vesno, dan pomladi, imeli Dan Slovanov… itd?

  • jsmarnica // Četrtek, Marec 25, 2010

    Mislim, da si preveč kritična. prav je, da se praznuje 8.marec kot tudi Materinski dan, ki bi moral biti vsak dan v letu..biti mama je najtežji poklic, poslanstvo.. Potrošništvo pa….tudi za rostni dan..dobiš darilo, tudi za obletnico takšno in drugačno dobiš darilce….zakaj bi se ga otepal še za druge dni…..tudi en mičken šopek vijolic me osreči…pa četudi ga dobim, kar tako….Potrošništvo je bilo in bo…od osebic, ki rastejo ob starših, ki so jim prvi vzgled , ki so prvi, ki jim polagajo vrednote na dušo , srček, pa je odvisno koliko se ga bodo nalezle ali pa ne…. Družba teče svoj krog z nami ali brez….

  • Peter // Četrtek, Marec 25, 2010

    Pa ti teta si hecna in veruješ v lahke juhice! Chef ima prav, dodajam še vse ostale kanibalije od 14. februarja, Abrahamov … Samo denar, denar, potrošništvo! Ta tvoj komentar odraža stanje duha in odraz 65 letne vzgoje o pravicah enih in dolžnostih drugih!

  • Peter // Četrtek, Marec 25, 2010

    Vsem očetom in mamam Bog povrni za ves trud, ki ga vlagajo v svoje naslednike, otroke – ne pse, mačke in vsakovrstne nadomestke!

  • Dajana // Četrtek, Marec 25, 2010

    Aja, pozabila sem na razne valete in maturantske plese. Baje, da stane vstopnica za maturantski ples 46 evrov na osebo!

    Kdo ne bi reklamiral maturantskega plesa???

  • sandricasandrica // Četrtek, Marec 25, 2010

    Lepo je brati tiste, ki se s tabo strinjajo, še lepše pa tiste, ki se ne. Da debata steče. :D

    Ja, 8. marec je tudi skomercjaliziran. Morda danes bolj kot nekoč, ko smo ženskam kupili (samo) rdeč nagelj. Ampak meni se zdi vsebina obeh praznikov pomembnejša. Osmi marec oriše žensko kot mati, gospodinjo in delavko, ki je (lahko) enakopraven člen družbe. Glede na to, da smo danes ženske še vedno zapostavljene v družbi, predvsem na delovnem mestu, ima zame dan žena večjo težo. Materinski dan orisuje žensko zgolj kot mamo. Na druge aspekte ženskosti ne daje povdarka. Seveda se strinjam, da lahko oba praznika otroci predebatirajo v vrtcu, zakaj pa ne. Ampak ju niso. Namreč, 8. marec in materinski dan se kar nekako izključujeta – eden propagira enakost, emancipiranost, drugi pa izpostavlja vlogo ženske kot matere. In da ne bo pomote, jaz menim, da sta obe vlogi enako pomembni v življenju ženske, ampak ta dva praznika se te teme lotevata na različen način. In meni osebno je ljubši pogled, kot ga nudi 8. marec.

    In če bi enako osladno proslavo pripravili za dan žena, bi dobila isti alergični izpuščaj. Vsebina je gotovo pomembnejša od zunanjega videza.

  • chefchef // Četrtek, Marec 25, 2010

    Teli rdeči nageljni so bili tudi ena grozovita traparija. Šenkajmo vsaki ženski en rdeč nagelj in smo rešili problem.

    Ne vem pa kako ti misliš, da bodo petletni otroci v vrtcu razumeli ženski boj za enakost, volilno pravico za vse itd. Verjetno pa razumejo kaj je to mama.

  • Matjaž // Četrtek, Marec 25, 2010

    Samo ne se čudit potem, ko bodo tvoji otroci odrasli in te bodo pozabili, tudi takrat, ko boš ostarela in ne boš sposobna skrbeti sama zase. Takrat se spomni na tvojo vzgojo tega otroka, ki mu nisi hotela privzgojiti spoštovanja do staršev(tebe).

    Materinski dan še zdaleč ni skomercializiran. Če pa se vmes najde kakšen cvetličar, ki bi rad to izkoristil, je pa težko reči, da je cel praznik skomercializiran. Razen mnogih zapisov na temo materinskega dne, ne najdem danes v trgovinah nič posebnega, kar bi me nagovarjalo k nakupu, kot se to počne za Valentinovo.

    Res pa je, da smo Slovenci na mnogo slovenskih starih praznikov popolnoma pozabili. Večina je res imela korenine v krščanstvu, zato so tudi izginili.

    Upam pa samo, da tega tvojega pogleda na trud okoli tega praznika ne razglašaš vzgojiteljicam. One imajo največ težav zaradi takšne staršev kot si ti, ker morate čisto vedno nekaj zakomplicirat in zatežit, ne pa da bi pustile otrokom, da uživajo, ter bi bile hvaležne vzgojiteljicam, da se tako veliko ukvarjajo z vašimi otroki. Iz tvojega zapisa sem nekako razbral, da se tvoj otrok veseli tega praznika. Če bi bil jaz vzgojitelj bi otroka, takšnih staršev kot si ti postavil za mizo in naj tačas, ko cel skupina pripravlja praznovanje, riše oz. se sam zaposli. Ob nastopu, pa bi dal tega otroka sedeti spodaj med starše, čeprav ponavadi taki otroci niti ne pridejo na praznovanje in so že s tem dovolj kaznovani, ko mu naslednji dan ostali povedo kako je bilo. Pa naj bo to še tako nepedagoško. Takšna je volj staršev.

    In kdo bo imel ob vsem tem izgubo? Samo tvoj otrok, pa nihče drug. Vzgojiteljici je vseeno, če je en otrok manj, otroku pa ni vseeno, če je izločen, zaradi zateženosti svojih staršev. Malo se zamisli nad tem, koga vzgajaš.

  • sandricasandrica // Četrtek, Marec 25, 2010

    chef: Rdeči nagelj lahko vzameš kot traparijo, seveda. Rdeča roža je bila najbrž bolj zahteva nekih drugih časov in političnega sistema. Ima pa veliko simbolno vrednost za vse ženske, ki pred toliko leti niso imele drugih pravic kot biti žena, mati in gospodinja. Tudi volilno pravico so dobile šele leta 1945. Plačane pa še danes nismo enako kot moški na enakem delovnem mestu. Vsebina, ki stoji za tem navadnim nageljnom, je zelo pomembna in je ne velja kar tako spregledati.

    Petletniki v vrtcu ne bodo razumeli besed, kot so enakost, volilna pravica, emancipacija, seveda ne. Lahko se pa pogovarjajo o izobrazbi svojih mam, delu, ki ga opravljajo ipd. Ob tem pa lahko vzgojiteljica na zelo preprost način doda, da nekoč temu ni bilo tako. In da 8. marec praznujemo prav zato, da se spominjamo časov, ko so ženske trpele, in slavimo čase, ko se stvari obračajo na bolje. To pa bi razumeli.

  • uršula // Četrtek, Marec 25, 2010

    a ti imaš to svojo punco v kakem cerkvenem vrtcu?

  • Dajana // Četrtek, Marec 25, 2010

    http://www.ednevnik.si/entry.php?w=jurson&e_id=118704

  • sandricasandrica // Četrtek, Marec 25, 2010

    Matjaž: Materinski dan je vzet iz konteksta rimskokatoliških praznikov. Je lep praznik, kot sem tudi zgoraj povdarila. Ampak to je praznik, kjer verujoči praznujejo Jezusovo utelešenje v Marijinem telesu. Pika. To je bistvo tega praznika. To, da je kasneje ta dan postal ”materinski dan”, ko slavijo vse mame, je pa kasnejši konstrukt. In voda na mlin potrošniško naravnani družbi. Pa lahko obrneš kakor hočeš.

    Ja, prav si razumel. Hčerka se veseli nastopa, kar ti daje jasno vedeti, da je ne obremenjujem z mojim razmišljanjem. O vsej stvari si bo lahko sama ustvarila svoje mnenje, ko bo večja.

    uršula: Ne, hodi v čisto navaden vrtec. Ampak vprašanje je pa čisto na mestu.

  • Matjaž // Četrtek, Marec 25, 2010

    Žalostno mi je to, da samo zaradi krščanskih korenin tega praznika ne odobravaš, kljub njegovemu lepemu in dobremu sporočilu. Žalostno, da obstajate ljudje, ki zaradi predsodkov nočete in ne vidite tistega lepega, kar nam nekdo podari. To, da je pa Materinski dan ravno na dan Gospodovega oznanjenja je pa pomojem bolj naključje, kot namensko: Takole se piše o tem prazniku; “Praznik izvira iz ZDA in ga praznujejo od leta 1910 dalje. Na evropskem kontinentu so ga začeli praznovati po prvi svetovni vojni, vendar ob različnih datumih. Sprva so ga v večini držav praznovali 15. maja, kasneje pa je bil prestavljen na 25. marec. Pri nas se po drugi svetovni vojni materinski dan zaradi praznovanja mednarodnega dneva žena (ki ga praznujemo 8. marca) in povezave s krščansko vsebino, praviloma ni praznoval. V devetdesetih letih preteklega stoletja je v javnem življenju ponovno začel dobivati prostor.”

  • Nika // Četrtek, Marec 25, 2010

    Pa kaj je s tabo, Matjaž? A tako se razmišlja in dela danes? Tiranija večine? Ker imamo nekateri starši izoblikovana (in drugačna!) mnenja od večine, naj bo zato otrok kaznovan na ta način, da je izločen? Bedno. Tole me spominja na čas, za katerega sem mislila, da je že končno za nami in smo ga presegli. Naj na tem mestu poudarim še nekaj: v naši Ustavi je zapisano, da je Cerkev ločena od Države. Torej naj tudi BO ločena. Vrtci so javne ustanove, v katere zahajajo otroci staršev različnih prepričanj, veroizpovedi, narodnih pripadnosti itd… , torej naj bodo nevtralni. Krščanske pesmice pač NE sodijo v vrtec in . Če bi moj prišel domov prepevajoč ‘pesmico o mamici, ki je kot angel z neba, kot sij z nebeških vrat’, bi v vrtcu gotovo glasno protestirala. Barufa in kažin. 1. zato, ker je to dikcija krščanskih pesmi – socer ne vem, če je ta čisto tista ‘ta prava’, sliši se vsekakor tako; 2. ker jaz nisem angel z neba itd…, ampak čisto navadna ženska, z vsemi + in – in ne vem , komu/čemu naj bi takšno idealiziranje sploh godilo ali pa koristilo.

  • Natasa // Četrtek, Marec 25, 2010

    Šele sedaj se mi je zazdelo, da bi laho bil tisti luškan nastop naših otrok v vrtcu iz začetka tedna namenjen mamam. Resda smo mame dobile prtiček, katerega sedaj s ponosom (še posebej otrok) razkazujemo na domači mizi, sicer pa smo bili na predstavo povabljeni tako mamice kot očki in tudi sorojenci. In predvsem se mi ni zdelo, da bi šlo za nastop za nekoga (npr. mamo), ampak nastop otroka, ki se je trudil in predstavil košček svojega dela in življenja v vrtcu.

    Poleg tega v vrtcu že cel mesec govorijo o mesecu družine; o družini, v katero so aktivno vključeni tudi očetje in po mojem mnenju je lahko to največja možna emancipacija za ženske. Da so v vzgojo in v skrb za otroke končno že enkrat vključeni tudi očetje. Zato se mi zdi vprašanje ženske enakopravnosti z moškimi bistveno vezano na vprašanje tega, kako bomo mi in posledično naši otroci dojemali vlogo očetov v naših družinah in kakšne vloge bodo seveda prevzemali. Zato : živele matere, ki so uspele tudi moškim približat čar starševstva in jim predat del skrbi za otroke!!!

  • alcessa // Četrtek, Marec 25, 2010

    Poskušam si predstavljati otroka, ki svojo mamo na stare dni zapusti, da je vsa betežna in osamljena, ker je bil ta ista mama nekoč kritična do vzbujanja nekritične vzhičenosti in vzgajanja k mamoobdarovalni hiperaktivnosti. Matjaž, ne se čudit, če ti bodo tvoji otroci enkrat razložili, da nimaš pojma o odnosu mame in otrok. Samo zato, ker ga v vrtcu niso naučili ustreznega kičarjenja, še nobeden otrok ni zasovražil svoje mame. Najbrž tudi zato, ker dobi dovolj priložnosti za nepotvorjeno izražanje medsebojne ljubezni, kaj praviš?

    Druga stvar, ki mi gre v tvojem komentarju na – no, bi mi šla, če bi ga imela- je trditev, da otroci neovcastih mam trpijo, one pa so krive. Če bi bila verna, bi rekla: ljubi Bog. Tako pa…

    Otroci potrebujejo mamo, ki je približno enako srečna vsak dan, da se ob njej počutijo dobro, pri odstopanjih od večne sreče pa se naučijo koristnih lekcij za življenje, ki tudi ni zmeraj sekira v medu. Srečna mama ima poklic, izobrazbo, službo ali pa ne, če tega noče, srečna mama za isto delo zasluži enako kot srečni oče, srečni oče pa je že zdavnaj dojel, da pravi moški tudi posodo pomije in smeti odnese in to brez sramovanja ali napihovanja. Cerkveni prazniki pri tem res niso potrebni.

  • Lačen // Četrtek, Marec 25, 2010

    Mami Sandra mislim da ti gre kuhanje bolje kot kritiziranje. Kar sprijazni se s tem. Še en teden pa bodo v vrtcu barval…

  • nevenkanevenka // Četrtek, Marec 25, 2010

    Bravo Sandra, stokrat se podpišem pod tvoj sestavek.

    Jaz sem že neštetokrat ugotovila kako perfidno je postalo pokristjanjevanje pri nas.

  • Dajana // Četrtek, Marec 25, 2010

    ????????? Hej, čakte mal…. Kakšne cerkvene vrednote so to??? Moja dva otroka sta hodila tri leta v vrtec, pa nista imela od tam nobenih cerkvenih vrednot. In praznovali smo Dedka Mraza, ne pa Božička.

    Kaj pa zdaj vse mešate Matjaž, Nika???

    Kot sem jaz razumela, se Sandrica razburja, ker otrokom pod mus vcepljajo nekakšne osladne pesmice o mamicah (ki smo jih mi morali peti za 8.marec).

    OK, Sandrici pač to ni všeč, večini ljudem pa je, oz. se zaradi tega ne razburjajo. In otroci zelo radi nastopajo in dajo mamici darilce. Jaz imam vsa darila od otrok, ki so jih naredili v vrtcu in piše gor: “Za mamico” – razobešena naokoli. Bila sem na vseh prireditvah v vrtcu in niti slučajno me ni čisto NIČ spominjalo na cerkev.

    Me pa je vsa socialistična ikonografija veliko bolj motila- razni rdeči nageljni … na to sem veliko bolj alergična, kot na Cerkev.

  • sandricasandrica // Četrtek, Marec 25, 2010

    Natasa: Midve pa nimava otrok v isti skupini ali pa vrtcu.

    Nika, alcessa, nevenka: Ja, delim vaše mnenje. Saj pravim, navadno imamo več povedati tistim, s katerimi se ne strinjamo. :D

    Dajana: Kot neverujočega človeka me je zmotilo, da v vrtcu pojejo pesmice o mamicah, ki so kot angeli in sij z nebeških vrat. To.

    Lačen: O, welcome back!

  • Matjaž // Četrtek, Marec 25, 2010

    @Nika Ne gre se za tiranijo večine. Gre se za to, da je v vrtcu 20+ otrok in če se starši vtikajo v vse stvari, ter vedno želijo, da njihov otrok je pa drugačen in potrebuje nekaj drugega kot vsi ostali, potem mu pač to omogočiš. Pa naj se tam sam igra. Če bi malo poznala krščanske pesmi bi vedela, da pesmi za mamico niso krščanske pesmi.

    Kar se pa tiče nevtralnosti v vrtcu. Zakaj je potem dovoljeno postavljati smrečico? Zakaj je potem potrebno prenašati Dedka Mraza? Zakaj je potem potrebno še tisoč enih stvari propadlega režima? Zakaj me lahko s tem posiljujejo? In vsi tako radi opevate ločitev cerkve od države. Pa sploh veš kaj to v resnici pomeni? Mislim, da ne, ker drugače se nebi ob Materinskem dnevu sklicevala na na ta člen ustave.

    @Alcessa Gre se za vzgojo spoštovanja. Spoštovanja matere in seveda očeta, pa potem spoštovanja vsega in vseh. Če nekatere vzgojiteljice iz tega naredijo preveč pocukrano, jim ni potrebno zamerit. Saj so ljudje, niso stroji. Drugače pa boljše, da mi otroci razložijo, da nimam pojma o odnosu, kot pa, da bodo odrastli v pokvarjene in samovšečne živali.

    Kaj pa če so ravno tiste mame, ki se na vsak način trudijo svojega otroka izpostavit ovce? Ostale so pa samo dovolj modre, da se zavedajo, da njihov otrok ni sam v skupini, ter da je vzgoja naloga staršev in ne vzgojiteljev? In ja, otroci teh vsevednih mam izredno trpijo. Samo te samovšečne mame so tako zavarovane same vase, da tega ne opazijo.

  • alcessa // Četrtek, Marec 25, 2010

    Sandra, obstaja nenapisan zakon, da morate starši biti … primerno filistrozni, predvsem pa je vaša dolžnost, da se v dobro otrok prilagajate množici. Se pravi, pamet v hladilnik, garaj in se smejčkaj, drugače se bo tvojim otrokom hudo godilo, ti pa boš na stare dni zapuščena.

  • alcessa // Četrtek, Marec 25, 2010

    Matjaž, stavim glavo in nadlahti, da otroci mame, ki so spoštovanja vredne, spoštujejo kar tako. Da jim teh mehanizmov ni treba privzgajati. Da se mama otroku lahko prikupi tudi z doma pečeno torto.

    Predvsem pa stavim vse, da imam vsaka mama pravico nergati nad pritiskom družbe in ne biti navdušena nad kičastimi rituali, če tega noče. Mama ni samo funkcija ohranjanja slovenske družbe, mama je tudi človek, posameznik. Biti človekica in posameznica ni samoljubno samopovzdigovanje in narcisoidnost, temveč pravica vsakega posameznika.

    Zato pa so opice v sivi pradavnini plezale z dreves, da so nam zrasli možgani.

  • Matjaž // Četrtek, Marec 25, 2010

    @Alcessa Zakaj se torej poslužuješ uslug javnega vrtca? Pojdi na svoje, plačuj invividualno varstvo, pa bo. Potem si izmišljuj in bodi invidivualna. Najboljše, da pustiš službo, pa sama paziš na otroka. Ko pa se vključiš v nek sistem javnega vrtca, so tam določena pravila, ki se jih moraš držati. Eno od teh je tudi, da je vzgojiteljica avtonomna pri svojem delu. Zakaj se torej trudiš v javnem vrtcu? Aja, saj res. Državni vrtec je cenejši:)

  • Nika // Četrtek, Marec 25, 2010

    Ja? Kaj mešam? Nič ne mešam. Sploh ne govorim o vrednotah, ampak o delovanju vrtcev. Moje mnenje je preprosto in jasno: če v vrtcu prepevajo pesmice, ki so (ali pa bi lahko bile) krščanske, potem je to nesprejemljivo. Naj Zakaj? Ker so vrtci javne ustanove in nismo vsi starši (in otroci) kristjani. Naj pojejo pesmice o mamicah in o čemerkoli drugem, ampak nevtralne. To je vse.

  • Ena "mojsterca"... // Četrtek, Marec 25, 2010

    Pišuka Sandrica… Pa tko rada sem te kdaj prebrala… Tole danes je pa čist mim! Pa saj ni treba vsega čist zanalizirat, no! Otroci so navdušeni, ko delajo nekaj za mamice, tršice v vrtcih se potrudjo in so ponosne nase… ti pa šimfaš… Ne vem no, mi imamo jutri predstavo za mamice, moj tamauček je že čist naspidiran od tega, v pozitivnem smislu, seveda, pa če sem čist poštena, tudi jaz komi čakam, da vidim, kaj so nam , mamicam, pripravili… Včasih je kaka stvar tudi brez ozadja, veš… samo otročki, ki bi radi razveselili mamice… brez cerkvenih al pa socialist. konotacij… Pa da ne bo narobe razumljeno: oboje mi je čist OK, cerkev, socializem in kapitalizem tudi… človek je pomemben, in od njega je vse odvisno, ne od sistema… Pa vse čestitke za materinski dan :)

  • Matjaž // Četrtek, Marec 25, 2010

    @Nika Povej mi eno nevtralno pesmico o mamah. In še to. Zakaj hudiča se potem praznuje Dedka Mraza v vrtcu? In zakaj hudiča se potem neki zajčki potikajo po vrtcih okoli velike noči?

  • Dajana // Četrtek, Marec 25, 2010

    Zakaj morajo odrasli uničiti čisto vsako dobro voljo otroka, da pokaže mamici, da jo ima rad???? Kaj pa, če bi imela velika noč in zajčki korenine v – bognedaj – islamu? Ali v Atlantidi? Ali bi jo bilo dovoljeno praznovati? Bi pustili otrokom barvat jajčka???

    Kakor jaz vem, so jajca barvali še pred prihodom Jezusa.

    Madona, pa tukaj je kar nekaj stalinistov na delu. :(

  • bRuLa // Četrtek, Marec 25, 2010

    Sandra, po moje to ni vredno tolikšnega razburjanja. Jaz sicer nimam otrok, ampak se spomnem, kako so me v osnovni šoli čudno gledali, ker sem hodila k verouku. Čez par let, ko so se barve menjale, pa so starši te iste otroke dali po hitrem postopku obhajat in birmat. In potem vsi kar naenkrat jajca barvajo, ker je to “in”. Meni je bilo v cerkvi najlepše peti pesmice (pa čeprav o Jezusu in Mariji), drugo pa se mi je zdelo precej dolgočasno in nerazumljivo. Mislim, da je glavno, da Manca uživa v pripravah na proslavo :)

  • komercialist // Četrtek, Marec 25, 2010

    Če bi vsaj malo razmišljali bi bilo čisto ok. :) Kje pojejo o kaki veri? To ker piše božje,nebesa in angel? A to je pol že kar vera? Če bi ti mož rekel,veš kaj,danes pa si nebeško lepa,bi se ti počutila užaljeno,ker bi v tem zasledila povezanost z vero? Pa saj ne morem verjeti. In kaj te sedaj moti,če je na isti dan kot je Marijin dan. Kje piše, da je zaradi nje na ta dan? A ko se bo v šoli učila o Danteju in krogih pekla in o svetem pismu,a takrat boš šla k ravnatelju ter rekla da je to nesprejemljivo,ker se kao uči o veri? To mi je res smešno. Ne vem kaj tebe in druge tako muči tole. Pa v vsem vidiš neko teorijo zarote. Vsepovsod je komerciala in vera in ZDA in bulmastifi in Janša,politika. Pa dobro no. A veste normalno živeti ali samo še nergate. Nazadnje bodo k Vegeti dodali neko novo sestavino,novo začimbo pa bodo protesti glede tega že očitno,ker to ni več kaj je bilo….mislim katastrofa. Da bi vsaj glede plač bili tako vsi glasni pa šli na ulice,eh to pa noben,zaradi banalnih primerov pa je že groza. Sama analiza. Ti nekdo prinese rožo,boš ti šla gledat najprej na internet,če slučajno mi kaj praznujemo,če imajo Kitajci znamenje bika v letu,še Japonci majo kak praznik,če je karkoli povezano z vero. A znaš kaj sprejet sploh pa bit zadovoljna, ali moraš res vse analizirati,še posebej če ti otrok nekaj nakloni. :)

  • alcessa // Četrtek, Marec 25, 2010

    Matjaž: določena pravila, ki se jih moraš držati. Eno od teh je tudi, da je vzgojiteljica avtonomna pri svojem delu.

    Vzgojiteljica pa ne odloča o tem, kateri prazniki s bodo praznovali, ne da?

    Sicer najbrž nima smisla razlagati, ampak mogoče je kdo drugi opazil:

    Sandra svojemu otroku veselja sploh ne kvari. Nasprotno. Je to kdo opazil?

    Sandra ima pravico razmišljati in izražati kritiko, čeprav je le mama. Je to kdo zaznal?

    NE? Tja.

    Pa še nekaj: ustanoviteljica Materinskega dneva v Ameriki, sicer metodistka, se je večino življenja borila proti prazniku, ki ga je uvedla sama. So ga namreč preveč skomercializirali.

  • alcessa // Četrtek, Marec 25, 2010

    Anna Marie Jarvis:

    A printed card means nothing except that you are too lazy to write to the woman who has done more for you than anyone in the world. And candy! You take a box to Mother—and then eat most of it yourself. A pretty sentiment!
    

    (vir)

  • sandricasandrica // Četrtek, Marec 25, 2010

    Ena ”mojstrca”, bRuLa, komercialist: Kam bi ljudje prišli, če bi se vsi z vsem in vsemi strinjali. To ne gre. :D Morda se marsikomu zdi, da je moja reakcija pretirana. Naj bo. Ampak mene bodo še vedno vsakič znova ziritirale osladne, skomercializirane proslave, ki so same sebi namen, za njimi pa ni nobene vsebine (v našem vrtcu, v naši skupini ni bilo zaslediti nobene konkretne debate na temo družine, mam, ali česa podobnega – kar ni dobro).

    Matjaž: Dobro vprašanje, kaj počne dedek Mraz v vrtcu, če vemo, da smo ga uvozili iz Rusije v času komunizma. Ampak če se ti zdi na mestu vprašanje o dedku Mrazu, potem nemara razumeš tudi dilemo o materinskem dnevu, ki je pretvorba praznika neke druge institucije.

  • Natasa // Četrtek, Marec 25, 2010

    Sandra, ampak kaj ima RKC in katoliška vera z materinskim dnevom?! Zdi se mi, da se prav na silo vsiljuje navezave na katoliško vero, ko hočemo nekaj popljuvat. V resnici pa verjetno prav ti, ki so glasni nimajo pojma, kaj marijino oznanenje za nekega VERUJOČEGA katoličan sploh pomeni.

    In če se dotaknemo dedka mraza in božička -nobeden nima s katoliško vero nič, kam sežejo korenine tega izročila pa lahko vsak sam preveri na netu. Še največ imata (današnja verzija) skupnega s potrošništvom. Dejstvo je, da je vedno obstajal en lik upanja v temnih, hladnih dnevih, le da imamo sedaj strašne težave s tem, kdo in zakaj je nekaj uvedel…

  • Matjaž // Četrtek, Marec 25, 2010

    @Sandrica Ne, vprašanje o Dedku Mrazu se mi ne zdi na mestu. Postavil sem ga zato, ker tebe očitno to ne moti. Če bi imel Dedek Mraz krščanske korenine zadaj, potem bi te. In ja, Dedek Mraz ima posredno krščanske korenine. Svetega Miklavža so hoteli zatreti, zato je na sceno prišel Dedek Mraz:)

    @Alcessa Ja, avtonomija pomeni tudi to, da se vzgojiteljica sama odloča o tem kateri prazniki se bodo praznovali oz. niti ne praznovali, katere bodo spoznavali. Lahko se odloči, da bodo spoznavali verstva in potem nekaj pripravijo recimo na temo ramadana itd…To je povsem njihova stvar. Drugo pa je, če vzgojiteljica posiljuje otroke s svojo vero oz. z versko propagando. Torej vabi otroke v cerkev itd…

  • komercialist // Četrtek, Marec 25, 2010

    Ti bi v VRTCU rada debato? A ti to resno? Namesto navadne otroške predstave bi ti rada da ti tvoja hčerka razlaga in recitira emancipiranost žensk? Ker točno to si sedaj rekla. Kakšno debato. Vrtec-majhni otroki in to je to. Letom primerno se naredi vse. alcessa brez skrbi, otrok tudi začuti, če je kaj narobe, recimo negodovanje,nestrinjanje,čeprav v samemu sebi in to je že eno veliko jemanje veselja. Če pa sama hčerka pride do nje pa reče,eh,to je brezveze,nočem tega,v čemu je smisel tega sploh. To bo pa bolj težko a ne, da bo to rekel en zelo majhen otrok. :)

  • Nika // Četrtek, Marec 25, 2010

    @ Matjaž: Ne vem, zakaj naj bi jaz navedla neko nevtralno pesmico o mamicah. Jaz nisem vzgojiteljica v vrtcu. To je njeno delo, da o tem razmisli in izbere nekaj (za vse) sprejemljivega. By the way… avtonomnost vzgojiteljice ne pomeni, da lahko ta počne v skupini vse, kar si zamisli, po prostem preudarku. Je omejena, krepko omejena – avtonomna je le v delu, ki se tiče njenega strokovnega in pedagoškega dela z otroki v skupini. Tudi zajčki za veliko noč mi ne spadajo v vrtec. Glede Dedka Mraza se strinjam s Sandro. @ Dajana: Stalinisti? Kje?

  • alcessa // Četrtek, Marec 25, 2010

    Komercialist, otroci so torej nadnaravna bitja, ki vidijo čisto vse, mame pa nimajo pravice biti nenavdušene, ker morajo biti kot mame neokrnjen vir svetlobe in vsega dobrega.

    Prvič, ne verjamem, da otroci v svojem navdušenju kar koli opazijo. Otroci so veseli tega dneva zaradi samih sebe, ne pa zaradi mam – ker morajo početi nekaj posebnega, ker jim je nekdo rekel, da je to vse skupaj nekaj posebnega.

    Drugič, bohnedej, da bi starši otrokom glumili nebesa na zemlji – predstavljaj si otroka, ki doživlja same lepe stvari, otroka, ki je doma vajen jasno izražati svoje mnenje in ga potem enkrat izjavi izven družine, v javnosti, nanj pa se vsuje kup drhaljenja. Tja, tak otrok pač ni bil vzgojen za resnično življenje, ne da.

    Mame imajo pravica biti ljudje in pika. Mame niso nadzemaljska bitja in pika. Mame smejo razmišljati in pika. Svet potrebuje hčerke, ki tudi smejo rzamišljati.

    Matjaž: to pomeni, da tudi v cenenen državnem vrtcu neka vzgojiteljica lahko reče, moji mački pa ne bodo praznovali materinskega dneva?

  • Matjaž // Četrtek, Marec 25, 2010

    @Nika Vzgojiteljica je res da precej omejena pri svojem delu z raznimi osebki tipa “vsevedna mama”. S čim pa je omejena vzgojiteljica, če mi lahko pojasniš? In zakaj zajčki nikogar ne motijo, tako kot Materinski dan?

  • Natasa // Četrtek, Marec 25, 2010

    Mater smo mi en zgubljen narod! Svojih državnih praznikov nismo sposobni dostojno praznovat, izobesit zastave, se kakšne prireditve celo udeležit, z vsemi ostalimi -uvoženimi ali ˝cerkvenimi˝pa imamo itak same probleme. Kdo pol sploh smo?! Na kaj naj bomo ponosni?! Kaj naj praznujemo?! Kaj naj rečemo nekomu, ki se bo zanimal za našo kulturo?! Da smo izgubljeni garači brez lastne hrbtenice?!

    In seveda imamo vsi ogromno za povedat o hrvatih, ki so tako zelo narodnozavedni, obenem pa pozabljamo na avstrijce, ki gredo v narodnih nošah ne samo v cerkev, ampak celo na ohcet. Ne bojimo se le vsega okrog nas, ampak še najbolj nas samih …

  • sandricasandrica // Četrtek, Marec 25, 2010

    Natasa: RKC ima veze z materinskim dnem samo toliko, da ga je ta slavila že veliko prej, preden je ta postal del sodobne potrošniške družbe. Moti me pa, da se ta dan, ki za večino pomeni samo obisk vrtnarja in prisostvovanje na ceneni predstavi v vrtcu, vsiljuje otrokom kot nekaj nepozabnega. Seveda imajo otroci drugačen pogled na to in prav je tako, vendar pa se najbrž strinjava, da smo zato tu starši, ki stvari vidimo še v drugi luči in lahko opozorimo na morebitne nesmisle.

    Matjaž: Krasno, potem se strinjava, da sama praznovanja niso sporna, zgrešena je le vsebina.

    PS: Vsebina, kot jo vidijo v naši vrtčevski skupini, da se razumemo.

  • Matjaž // Četrtek, Marec 25, 2010

    @alcessa Ja, vzgojiteljica lahko reče, da ne bo praznovala tega praznika. Vprašanje pa je, če jo potem starši ne bodo na križ pribili in še ostali kader v vrctu, ki hitro pozabi na avtonomnost.

    Drugače pa z narodovo zavednostjo in tudi s spoštovanjem je tako, da tega ne moreš otroka naučit tako, da mu to poveš. Niti ga ne moreš tako učit, da enkrat pripraviš predstavo za starše. Učiš ga zgledom, učiš ga z dresuro, s stalnim ponavljanjem. In otrok se spoštovanja težko nauči, ko pa vidi svojo mamo kako pere vzgojiteljico zaradi banalnosti.

  • Natasa // Četrtek, Marec 25, 2010

    Maš prav Sandra. MI smo tisti, ki osmislimo stvari, pa naj bo to proslava (kakor koli že jo bodo imenovali v vrtcu ali šoli in česar koli že se bo dotikala) ali božiček. Izkušnje so mi do sedaj kazale, da otroku večina stvari ni jasna, dokler mu je ti doma ne razložiš in osmisliš. In na srečo je to naše mesto :)

  • Matjaž // Četrtek, Marec 25, 2010

    @Sandrica Praznovanja niso sporna, niti ni sporna vsebina. Kako se bo otrok naučil spoštovati in sprejemati druge, ko pa doma dobi tako odklonilen odnos do enega praznika, samo zato, ker ima nekje daleč zadaj nekaj veze s krščanstvom.

  • Dajana // Četrtek, Marec 25, 2010

    sandrica: Cenena predstava … to je samo TVOJ pogled. V resnici je vse, kar naredijo v vrtcu, narejeno s srcem in je popolnoma vseeno, kakšen je RAZLOG za predstavo! Moja hči je prinesla vsa srečna avstrijsko zastavo iz šole (mislim, da je bil to prvi razred, stara je bila šest let!). Pa sploh vedela ni, da Avstrija ni “njena prava država”. Kaj pa ima veze to, zakaj se otroci veselijo? PUSTI JIH ZABOGA, DA SE VESELIJO!!!!!

    @Natasa: Se popolnoma strinjam s tabo!

  • alcessa // Četrtek, Marec 25, 2010

    Dresura za spoštovanje matere? 8O

    Tja, mislim, da se za določeno skupino ljudi časi spreminjajo… V modi so tudi inteligentne, pametne matere, ki se ne podrejajo prav vsakemu fašistoidnemu vzkliku družbe ali trpanju v ovčje krdelo. Otroci imajo sposobne mame radi, če jih znajo ceniti, niso vsi mulci obsedeni od nenehnega prilagajanja drugim. Seveda pa to ne velja za vse…

    Raje imam, da me ima hčerka rada, ker ji znam zamenjati baterije v playmobilu, oprati njeno roza srajčko tako, da se ne obarva in ji razložiti razliko med impresionizmom in ekspresionizmom, kot pa, da je sama sebi všeč, ker so jo v vrtcu naučili, da je zaradi proslavljanja mame nekaj posebnega.

  • sandricasandrica // Četrtek, Marec 25, 2010

    Dajana: Seveda je to moj pogled. Mislim, da je to vsem jasno. Sem pa zraven navedla del vsebine pesmi, zaželjeno zunanjo podobo otrok itd, kar lahko tudi drugim da približen občutek celotne zadeve. To, da je stvar izven meja dobrega okusa in da je totalno skomercializirana, poleg tega pa daje občutek, da se nekatere praznike namerno zanemarja, je pa moje mnenje. Drži. Ker je to moj blog.

    Sicer je pa moja hči ena najbolj zagnanih praznovalk materinskega dne, ker že ves teden vadi samo za nastop. :D In mi ji ploskamo.

  • komercialist // Četrtek, Marec 25, 2010

    alcessa ne se razburjat,boš dobila gube,pa ne obračaj besed prosim. Rekel sem ,da otrok začuti,ker je pač bilo govora o jemanju veselja. Noben ne govori o nadnaravni moči in da matere ne smejo biti nezadovoljne.

    Pa pol glede kako bo otrok reagiral ko bo enkrat odrasel, da ne po pripravljen. Glede 25.marca kaj je prav in kaj ne, ga na žalost ne bo nič okrepilo v življenju. In prehajaš v drugo temo. Ostani na tematiki,če pa ne veš argumentirat in če si samo jezna,ker večina ne razmišlja kot ti,potem pa…ti nismo mi krivi.

    In res je,otrok je vesel,ker se sploh kaj dogaja in lepo je da se nekaj dogaja. Pa tudi zapomnijo si, da se gre za mame. Kaj pa bi ti praznovala v vrtcu,nekaj se mora a ne. In na materinski dan je pač skoraj najlažje narediti neko predstavo,pa še namenjeno je materam da sploh lahko kdo pride na predstavo. In otroke se navaja na nastopanje pred drugimi,da se jim dvigne samozavest tako baj de mimo in ne komercializacija.

  • Chiara // Četrtek, Marec 25, 2010

    Ma saj nisi toliko zgrešila… so ti pa očitno stopili na živ’c ;) Meni se zdijo razni prazniki čisto ok. Če nič drugega so razlog, da se v tem (pre)hitrem tempu življenja malček ustavimo in pomislimo še na kaj drugega. Koliko pustimo, da posamezen dogodek vpliva na našo denarnico, je pa stvar vsakega posameznika. Zapravljanje za razen valentinov kič je zanimiv samo sveže in osladno zaljubljenim (priznam, je bil kako leto ali dve tudi meni)… Božični in Velikonočni okrasnki so mi pa srčkani (ampak zato še ni treba vseh kupit), čeprav še zdaleč nisem verna. Kolikor so mi sodelavke z otroci povedale, so v mnogih vrtcih združili Dan žena in Materinski dan v eno predstavo. Bistvo tega je pa itak predvsem v veselju otrok, da nekaj pripravijo. Kakor sem zdaj najbolj vesela ene same vrtnice od moža (namesto kičastega šopka, ali še kaj hujšega), pa sem prepričana, da mi bo veselje naredila tudi preprosta otrokova čestitka ali zapeta pesmica.

  • alcessa // Četrtek, Marec 25, 2010

    Sori, srce od komercialista, ampak to ni nič… Ne odgovor, ne argumenti, kaj šele vejice ali pravopis. Lep dan želim.

  • Eva // Četrtek, Marec 25, 2010

    Sandrica, tudi jaz te običajno tako rada berem.

    Danes pa si falila. Res si napisala, da otroku pustiš veselje s praznovanjem, čeprav si sama proti. Torej se boš pretvarjala, kako si vesela darila, ki ti ga bo dala tvoja hčerka? Boš ravnala prav?

    Alcessa, jaz pa imam raje, da me ima moj otrok rad zaradi mene, kakršnakoli že sem, enostavno zato, ker sem njegova mama in ne zato, ker imam v službi dober položaj in dobro zaslužim. Naj me ima otrok rad, če znam zamenjati baterijo, oprati perilo in skuhati kosilo, ravno tako pa naj me ima rad, če priznam, da ne znam popraviti kolesa ali računalnika. Prav lahko se namreč zgodi, da mama, ki vse zna, postane služkinja svojemu otroku.

    Meni tudi ni všeč valentinovo, pa noč čarovnic… pa kaj, mi pač niso včeč. In zato ne bi v vrtcu delala panike, če na valentinovo delajo srčke, na noč čarovnic pa umetnine iz buče.

    Sem pa proti potrošništvu kot takem… naveličana vse navlake, ki jo prodajajo ob vsaki slutnji praznikov (ne samo verskih).

  • Matjaž // Četrtek, Marec 25, 2010

    @alcessa Ko zmanjka argumentov se je pa treba na pravopis spravit a ne?:)

    @Eva Respect!

  • Nika // Četrtek, Marec 25, 2010

    @ Matjaž: Evo, s temle je omejena avtonomija vzgojiteljica (ostali oprostite za tole…): ‘Vrtec je institucija, ki mora skrbeti za uresničevanje temeljnih otrokovih pravic. V demokratični državi zastopajo otrokove pravice starši oziroma njihovi zakoniti zastopniki. Otrokom, vključenim v javne vrtce, zagotavlja država možnost za optimalen razvoj ne glede na spol, socialno in kulturno poreklo, veroizpoved, narodno pripadnost, telesno in duševno konstitucijo, itd.. Optimalen razvoj vključuje možnost poglobljenega razvoja na določenem področju. Uresničevanje zahteve po enakih možnostih ni mogoče brez upoštevanja razlik in pravice do izbire in drugačnosti, ki jo mora omogočiti organizacija življenja in dela v vrtcu. Pri otrocih je to povezano z vzgojo za strpnost, solidarnost in odgovornost ter s postopnim razvijanjem kritičnega duha, osebnih odločitev in avtonomne presoje. Javni vrtci so svetovno – nazorsko nevtralni. Starši so sestavni del življenja in dela v vrtcu; sodelovanje je nujen pogoj za dopolnjevanje družinske in predšolske vzgoje otroka.’ Vidiš, teh in drugih strokovno-pedagoških načel, zakonodaje in nacionalnega programa za vrtce se mora držati vzgojiteljica. S tem je omejen njen avtonomni manevrski prostor. NPR. : Vzgojiteljica se lahko odloči ali bodo (ali sploh ne) vlogo matere v življenju obravnavali tako, da se bodo o tem pogovarjali ali pa samo narisali svojo mamico. Ne more in ne sme pa se odločiti, da jim bo predstavila vlogo krščanske matere. Vem, v tej debati ni govora o takšnih skrajnostih, ampak to sem navedla pač tako, kot skrajni primer. In oprosti, jaz svojega otroka vzgajam, dresiram pa svojega psa. Učim ga z zgledom, ko se z njegovo vzgojiteljico dnevno (kulturno) pogovarjam o vseh vrteških zadevah. Moj otrok bo vedel, da mora človek misliti s svojo glavo, ne pa tuliti v isti rog – po načelu konformizma…

  • Natasa // Četrtek, Marec 25, 2010

    Nika: kakšna pa je vloga krščanske matere?

  • Matjaž // Četrtek, Marec 25, 2010

    @Nika Ah, Nika. Lepo bi bilo, če tekstov ne bi iztrgala iz konteksta, še lepše pa bi bilo, če bi tekst vzela kot celoto in ne le delčke, ki so tebi pisani na kožo. Kaj je to drugega kot nestrpnost, da nasprotuješ prazniku, ker ima krščanske korenine? Veš ti teksti so po večini napisani tako, da si jih vsak lahko razlaga po svoje, še posebej, če v stavku vidiš samo določene besede.

  • Ana // Četrtek, Marec 25, 2010

    Pozdravljeni,

    Moje ime je Ana Rustja in sem vodja projektov pri oglaševalski agenciji Grey. Za našega naročnika iščemo bloger mamice, ki bi bile pripravljene sodelovati pri posebnem projektu. Ker nam je vaš blog zelo všeč, bi vas prosila za vaše podatke, da bi lahko stopila v stik z vami in vam pojasnila, za kakšen projekt gre. Prosim, da me kontaktirate na mail ana.rustja@grey.si

    Hvala!

    Lep pozdrav, Ana Rustja

  • komercialist // Četrtek, Marec 25, 2010

    Matjaž,tako pač je, potem je že vse drugo krivo, preskakovanje tem in tako dalje. Tako slabo pa pač ne pišem, ali pač (,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,) vstavi jih po želji ali pa briši :)

    Eva, se čisto strinjam s tabo kar si napisala.

  • sandricasandrica // Četrtek, Marec 25, 2010

    Chiara: Meni ni težko stopit na žulj, če je žulj pranje možganov. Seveda ima vsak svoje mnenje o tem, kaj spada pod pranje možganov, ampak … Kič je zame del te zgodbe, kako ljudi pritegniti k neki novi zadevi.

    Eva: Pa vi to resno, da berete samo ljudi, ki vam 100% odgovarjajo? Namreč še nekdo je podobno napisal zgoraj.

    Meni se zdi, da imam lahko odklonilno mnenje do izumetničenega praznika, hkrati pa cenim trud svojega otroka, ki ga je vložil v petje oz. izdelavo voščilnice.

  • sandricasandrica // Četrtek, Marec 25, 2010

    Ana Rustja: A da boste na mojem blogu oglaševali svoje zadevščine? Jok brate, odpade. :D

  • Ana // Četrtek, Marec 25, 2010

    Gospa/gospodična Sandiraca, naš projekt ni namenjen oglaševanju,ravno zaradi tega smo vas prosili, da v kolikor vas zanima kaj več o projektu , da nas kontaktirate. Se opravilčujem, če sem vam s komentarjem povzročila slabo voljo oz. nevšečnost. Lep pozdrav, Ana

  • Nika // Četrtek, Marec 25, 2010

    @ Nataša: kakšno vezo (z vsem, kar sem navedla) pa ima zdaj to, da bi naj jaz morala pojasnjevati vlogo krščanske matere? Navedla sem pač nek banalen primer, ki se je nanašal na avtonomijo pri delu vzgojiteljic v vrtcu. @ Matjaž: Ah, Matjaž, lepo bi bilo, res lepo, če bi ti vedel, da tukaj ni bilo čisto nič iztrganega iz konteksta in opazil, da nikoli nisem nasprotovala temu prazniku…

  • Natasa // Četrtek, Marec 25, 2010

    Nika, navedla si: ˝Ne more in ne sme pa se odločiti, da jim bo predstavila vlogo krščanske matere.˝ Zato sem pomislila, da mogoče česa ne vem. Da ne poznam razlike med mamo, ki jo otroci lahko narišejo in krščansko mamo, ki je… No, tukaj ne razumem razlike.

  • Natasa // Četrtek, Marec 25, 2010

    Aja, se opravičujem. Mislila si lik Marije kot krščanske matere. Pomislila sem, da razumeš pod tem pojmom vse matere, ki so verne ali so vsaj pripadnice katoliške vere…

  • Sara // Četrtek, Marec 25, 2010

    Mene pa zelo zabava ta dvojnost praznikov, ki jo imamo mi. Tako mamo nekaj krscanskega (e.g. Materinski dan, Veliko noc) pol mamo pa se “komunisticne” kopije (8.marec, 1. maj). To je na svoj shizofreni nacin zelo smesno, ceprav se v zadnjem casu vse skupaj komercializira in izgublja car, tako da se je potrebno zelo potrudit, da ohranis tisto pravo bistvo in evre v denarnici :) Se vedno pa sm mnenja, da so mame zakon ;) zenske pa tudi :) tko da hvala mami :)

  • alcessa // Četrtek, Marec 25, 2010

    Matjaž, saj nimam na kaj odgovarjati. Gube že imam, vse ostalo pa je brezvezno nakladanje o tem, kaj sem, kdo sem in kaj nisem. Sori, ampak jaz nisem tema debate in vztrajam pri svojem: gospod komercialist so napisali, da otrok začuti, če se mam ne strinja s praznikom, ne glede na to, kaj ona pravi. Jaz pa sem napisala, da ima mama pravico ne se strinjati in da otroci niso obsedeni od počutja mame. Kaj več nimam dodati.

    Eva, tvoj otrok te najbrž res ima takšno, kot si. Zakaj ne bi? Zgoraj sem napisala Matjažu, da ima večina otrok svoje mame zagotovo rada ne glede na predpisano kičarijo v vrtcu in tudi tvoji niso (ne bodo?) izjema. O tem sem prepričana. Da pa verjamem, da me ima otrok raje, če znam kaj narediti kot pa, ker je tako rekla tršica – tudi če si našla svoj primer za to, zakaj bi te otrok imel rad, moja izjava še zmeraj velja. Majhni otroci so sposobni svoje mame imeti radi tudi brez proslav v vrtcu. Take, kot so.

  • Bashi // Četrtek, Marec 25, 2010

    Čestitke za razmišljanje… s temle si si prislužila doživljenski RSS follow :D Mislim da so vsi prazniki “pravi” prazniki, samo preveč so skomercializirani. Če se je nekoč učilo da je za mamico potrebno ubrati rožico, je sedaj potrebno kupiti rožico… jaz sem od moje ene 100 km stran, pa sem ji MMs poslal :D

  • Turdus // Četrtek, Marec 25, 2010

    Zame je pa ta praznik – enostavno lep! Samo lep! In nima čisto nobene zveze z denarjem! :-)

  • ana od srca // Četrtek, Marec 25, 2010

    Ojej, mož je bil prijavljen, zgoraj torej Ana.

  • ana od srca // Četrtek, Marec 25, 2010

    Aja, še to, zame je posebno lep praznik z ozadjem, za katerega vem. Marija je pač velika ženska. V težkih okoliščinah je upala sprejeti otroka, upala je reči DA, mislim, da je imela svobodno voljo, lahko bi rekla “ne”. Praznik mi pomeni hvalnico Življenju!

  • maja // Četrtek, Marec 25, 2010

    V glavnem so se vsi krščanski prazniki totalno skomercializirali, božič: en sam šoping, darila pa hrana, velika noč: če se že ne grem na počitnice, potem pa spet šoping, pa pečenje potic pa žretje, pa, valentinovo jasno, šoping in zdaj se seveda v to pogreza tudi materinski dan. Ti prazniki so v sodobni družbi realno pač preživeti, pa lahko še tako trdijo, kako častijo duhovnost, družino, otoke, mame, pa oh in sploh ne vem kakšne vrednote. Ljudje pač nismo več nepismeni pa brez informacij in vidimo kaj se dogaja v cerkvi in kako je s tem čaščenjem v resnici. Edino, kar te praznike še ohranja pri življenju so prosti dnevi in potrošnja.

  • bagr // Četrtek, Marec 25, 2010

    Ja pa kako tešo ima 8. marec? To je šele skomercializiran kvazi praznik, ob katerem ženske samo jamrajo kako jim je hudo, kako so uboge, zapostavljene in maltretirane… V bistvu prazni za obupavabje nad svojo “usodo”.

    V nasprodtju s tem pa je 25. marec Materinski dan brez komercilne note in nekaj šteje-biti ženska je 50% ljudi, mama pa ni (na žalost) vsaka. Torej so čitki o trgovskem prazniku na današnji dan popolnoma iz trte zviti in so uperjeni proti RKC, ki ta dan praznuje že veliko let, le pri nas se je v zadnjih 60-ih letih namenoma potisnil v pozabo!! Torej, še ena razočarana in ateistična gospodinja na blogu, ki ji pretekli , dobri časi nikakor ne morejo iz glave.

  • sandricasandrica // Četrtek, Marec 25, 2010

    Sara: V določenih primerih kar trojnost: Božiček, dedek Mraz, Miklavž. :D

    Bashi: Hvala. Čeprav ti kar takoj povem, da je tale moj blog samo občasno družbeno kritičen, sicer je precej kuharsko, šiviljsko, mamast. Upam, da ti tudi druga plat paše.

    Ana: Naj tak tudi ostane. :D

  • alcessa // Četrtek, Marec 25, 2010

    Ana, zdi se mi zelo zanimivo, da poudarjaš Marijin pogum in svobodno voljo :-) Ker ta dva ravno matere nujno potrebujete, tudi danes…

  • jelenček // Četrtek, Marec 25, 2010

    Nisem verna, ne poznam ozadja praznika, ampak meni je pa všeč ko mi otrok v vrtcu nekaj naredi. Ob tem dnevu ali pa ob kateremkoli drugem.

  • ana od srca // Četrtek, Marec 25, 2010

    Alcessa, hvala ti! Zadnje dni sem presunjena, na novo presunjena ob teh razmišljanjih! Sem tudi pisala o tem. Česar polno je srce, to usta govore! Pa še kako to čutim, da me sicer raznese! Enostavno MORAM govoriti, zdijo se mi tako velike stvari! Težko si misliš, da sem včasih čisto na dnu s svojim odnosom do katolištva, ko pa sem polna vsega tega! Želim ti vse dobro! :-)

  • alcessa // Četrtek, Marec 25, 2010

    No, fajn, če veliko razmišljaš o tem, mogoče pa imaš odgovor na moje vprašanje? Zanima me Marija kot oseba, ki močno vpliva na cele množice. Sem mnenja, da ljudje potrebujejo idejo matere, ki je popolna, ki zanje trpi, ki se zanje žrtvuje, ki jim vse odpusti, ki jih reši v marsikaterem trenutku, skratka neke vrste psihološka Supermanka. Nadalje sem mnenja, da marsikdo zemeljske matere preveč kritizira ravno v primerjavi z božjo Nadmaterjo (govorim o fiksnih človeških idejah in nisem posmehljiva do marije) in sicer predvsem zato, ker se v bližini mater vsak čuti spomnjenega na to, kako zelo si želi bližino in zaščito popolne matere (še vedno razglabljam brez vsakršnega norčevanja). Redko kdo pomisli, da lik Marije in konkretno sočlovekico, ki je tudi mati, zlorablja za svoje psihološke potrebe.

    Kaj šele, da bi kdo tako kot ti izpostavil dejstvo, da je lik Marije (ker nisem verna, govorim o liku, ki smo ga ustvarili ljudje, vendar to za najino debato ni pomembno) pravzaprav pogumen, vztrajen, samostojen!

  • Mujo // Četrtek, Marec 25, 2010

    Bravooo!!! Sandra rasturaj s svojimi naprednimi razmišljanji, eni so pač zaplankani in kritizersko nastrojeni ne glede na vsebino in sporočilo. tvoje razmišljanje in pogled na svet v tem sporočilu je zelo globoko, tisti, ki se obešajo na posamezne delčke pač ne vidijo celote, to je njihov problem.

  • ana od srca // Četrtek, Marec 25, 2010

    Alcessa, veš, kako mi je ljubo tvoje govorjenje!

    O tem se zelo rada pogovarjam, ker sem sama še in še razmišljala o tem.

    Sem katoličanka, toda Marije ne častim na tak način, kot je mnogi.

    Predvsem jo čutim blizu ko žensko, kot mamo.

    Ko je en duhovnik razpredal o tem, da je Marija rodila brez bolečin, sem rekla, da je za moj občutek to mimo. No, ja, ampak nisem mislila zdajle o tem.

    Marija mi je v nekaterih stvareh zelo zelo blizu … v teh čisto človeških. Tudi sama sem sprejemala otroke v odprtosti – iz Božjih rok – v vseh mogočih okoliščinah – in soočala se mnogokrat s tem, da ne vem, kaj in kako bi … Mngokrat sem – kot ona – premišljevala kakšne besede v svojem srcu … Marija ni mogla razumeti, kaj vse pride s tem, ko ona sprejme Otroka, a je zaupala. Ni mogla vedeti, kaj se dogaja, zakaj rojstvo v hlevu (veš, moja mama je mojega bratca in sestrico rosila v hlevu!), zakaj beg pred Herodom, zakaj … zakaj … Posebno ni mogla razumeti, kaj pomenijo kakšne Jezusove besede, tiho je ostajala in premišljevala v srcu … In potem Jezus v zadnjih urah. Pot na Kalvarijo. Srečanje s sinom. Srečanje z otrokom, ki strašno trpi, a mu mama ne more pomagati – razen s sočutjem, molitvijo … Sama sem tudi včasih v taki vlogi, tudi moji otroci trpijo. Potem Otrok umre. Meni se zdijo te stvari tako močne.

    Marije sicer morda ne doživljam kot mamo, h kateri bi se zatekala, ker se tudi k svoji mami nikoli nisem zatekala. Tudi k očetu se nisem. Marija mi pomeni žensko, ki mi je blizu v svojem načinu življenja in razmišljanja.

    Ko sem prišla do ugotovitve, da je Marija skoraj nezakonska mati, me je pretreslo! Kaj je tvegala! Lahko bi jo kamenjali! In glede na to, da vem, kako je bilo včasih hudo nezakonskim materam (reve njihovi moški), sem začela gledati na Marijo kot na zavetnico vseh ubogih in preganjanih žensk in seveda tudi nezakonskih mater! Potem te ženske nikakor ne morejo biti slabe, grde, jaz sem prepričana, da je vsaka ženska, ki kljub težkim problemom upa sprejeti otroka – vredna spoštovanja!

    Imam rada Marijine pesmi, tudi ikono imam doma na steni, vendar mi Marija pomeni veliko predvsem kot ženska in mama – a ne moja mama, tega pač ne doživljam. Od nekdaj se zatekam k Bogu, ne k mami.

    Upam, da nisem preveč naložila! :-) Lahko bi še!

    Vse dobro!

  • alcessa // Četrtek, Marec 25, 2010

    Ana, pa si res zanimive stvari povedala. Vau. 8O :-)

    Strastno oz. poglobljeno doživljanje življenja in ljudi v njem ( v njihovih vlogah, pomenu in vzoru za nas) mi je ravno tako pomembno kot tebi. Marija, kot jo opisuješ zgoraj, se mi zdi vsega razmišljanja vredna!

    Tvoja sogovornica je sicer oseba, ki stoji sredi katedrale v Chartresa in ne najde poti ven, ker je katedrala enostavno prekrasna (drugače cerkvi ipd. ne maram, ker se v njih počutim nekam utesnjeno), najmočnejši občutek pa je “klobuk dol pred ljudmi, ki so tole načrtovali in gradili in pred njihovimi občutki ter doživetji, ko je stvar rasla in dorasla”…

    Zato pa zmeraj nekaj vohunim okrog, da vidim, ali mi navadni smrtniki, ki še nikoli nismo “zgradili katedrale” (presegli samih sebe), slučajne ne rijemo z rilci po zemlji in jo mečemo v obraz drugim rilčarjem :-) , ker se bojimo, da bi morali drugače začeti vsaj razmišljati o “gradnji katedrale”, če se ne bi zamotili z nečem drugim, namreč rilčkanjem. (v komediji “Johhny English” obstaja scena, ko J. sleče kardinala in na trtici najde napis “Look busy, Jesus is coming” – stavek prav paše v tako razmišljanje)

  • ana od srca // Četrtek, Marec 25, 2010

    Oj, Alcessa, zdajle šibam v cerkev, otroški zbroček, ki ga vodi moja tavelika hči, je pripravil programček za starše. In potem ima še en sin v glasbeni nastop.

    A z veseljem bi še kaj rekla s teboj!

    Tista katedrala!! Vauuu! Si jo le predstavljam! Občudujem zgradbe, so delo ljudi, tudi čisto navadne preproste hišice me ganejo! Na naši primorski hiši so še korci, ročno delani, oz. nožno, kajti delali so jih tako, da so glino položili na stegno – in tako so različno široki!

    Papa :-) tečem

  • alcessa // Četrtek, Marec 25, 2010

    Jou, lahko pa kdaj pri meni ali pri tebi kakšno rečeva, da Sandri ne zasujeva bloga in me bo kregala :-)

  • Sandra // Četrtek, Marec 25, 2010

    alcessa: Sandra ne bo nič huda. Sandra čita, šuti i uči. :D

  • alcessa // Četrtek, Marec 25, 2010

    Ah, jaz pa sem si ravno hotela pridelati položaj blogerske alternativke, ki jo celo Sandra krega :twisted::-)

    Lep večer, moram poskusiti preživeti še en napad na lastno osebo (stranke me hočejo ubiti z delom)

  • urška // Četrtek, Marec 25, 2010

    mogoče bo to zdaj malo mimo glede na to, kam se je pogovor obrnil, ampak to sem brala popoldne in šele zdaj so se v meni izoblikovale “prave” besede: Sandrca, verjemi, da se tudi jaz počutim tako “posiljA/eno”… Sem verna kristjanka in boli, ko v vrtcih izdelujejo jajčka in zajčke in jih lepijo na okna ter na tak način iznakazijo pravi pomen Velike noči, ki prav zares ni v pisanih jajcih ;)

    kaj je potemtakem prav?

  • ana od srca // Petek, Marec 26, 2010

    Alcessa!

    Mi bo drago še kaj reči s teboj!

    Pravzaprav precej po svoje javno razmišljam na svojem blogu, morda bi ti bilo zanimivo kaj prebrati. Včasih dam sem kakšen link, aha, bom dala tistega o Evini potomki … V naslednjem komentarju, da bo mama Sandra spustila skozi! :-) In veš, darovanje, koliko enih misli se prepleta okrog tega v meni … Pa Jezusova smrt za nas … Zakaj Bog da svojega otroka – ko se mi ja zdi, da sebe lahko ponudimo, ne pa drugih?! Saj nekako vidim ven iz tega, toda včasih razmišljam o nečem mesece in mesece …

    Papa :-)

    Morda ti pa Sandra da moj naslov …

  • ana od srca // Petek, Marec 26, 2010

    Linki: Adam in Eva – ta zgodba meni strašno veliko pove! http://www.ednevnik.si/entry.php?w=odsrcadosrca&eid=55709 Bog je dal svojega Sina za nas … ta me še vznemirja, nisem še sprejela … oz. morem sprejeti le skozi Jezusovo svobodno voljo – verjamem, da je Jezus tudi imel možnost zavrniti Boga Očeta in reči NE, verjamem, da ni le delal usluge svojemu Očetu … O tem smo se veliko pogovarjali z otroki pri verouku, moji so drugarčki, kaj vse razmišljajo, tako krasne otroke smem “učiti”! http://www.ednevnik.si/entry.php?w=odsrcadosrca&eid=118109 Jona … kako se me je dotaknil, posebno potem, ko so se Ninivljani že spreobrnili … http://www.ednevnik.si/entry.php?w=odsrcadosrca&e_id=117058

    In še veliko je tega, o čemer na veliko razmišljam! … :D

    Vse dobro želim!

  • ana od srca // Petek, Marec 26, 2010

    O Adamu in Evi http://www.ednevnik.si/entry.php?w=odsrcadosrca&e_id=55709

    O tem, da Bog da svojega Sina http://www.ednevnik.si/entry.php?w=odsrcadosrca&e_id=118109

    O Joni, preroku http://www.ednevnik.si/entry.php?w=odsrcadosrca&e_id=117058

  • ana od srca // Petek, Marec 26, 2010

    Tako, Sandra v predalčku imaš nekaj linkov! :D

  • ana od srca // Petek, Marec 26, 2010

    Urška,

    veš, jaz imam verouk in kako razmišljam, kaj in kako bi delala z otroki, da niso stvari zunanje, temveč da se jih dotaknejo od znotraj!

    Tako sploh nismo govorili o nekaterih zunanjih stvareh, staršem sem sicer dala nekaj po elektronski pošti, a z otroki smo se predvsem ogromno pogovarjali o Jezusu, o ljubezni, o tem, kako so bili ljudje navdušeni nad njim in kako so hitro prišli pod vpliv drugih … Otroci so neverjetni, ganjena sem, da smem biti z njimi!

    Kaj vse razmišljajo …

    Želim ti vse dobro!

  • sandricasandrica // Petek, Marec 26, 2010

    Ana: Hvala lepa za linke. Gotovo vse preberem. In alcessi posredujem mail. :D

    Urška: Tako kot pravi Ana, se tudi meni zdi bistven pogovor. To sem najbolj pogrešala v vrtcu. Vse se vrti samo okrog tega, kako bodo stvari izpadle navzven (nastop, okrašena igralnica, lepo oblečeni otroci). Zunanja podoba naj bo samo spontani podaljšek čisto konkretne vsebine. Tudi z otroki v vrtcu se da pogovarjati o zelo resnih temah na njihov način. In tu se marsikje ustavi. Seveda je lažje kupit rožico in izrezat dekoracije za na steno, kot pa posest otroke v krog in se z njimi pogovarjati. Škoda.

  • ana od srca // Petek, Marec 26, 2010

    Sandra, hvala!

    In še to: v “cerkvenih” vrtcih se gotovo pogovarjajo, tako tudi v “cerkveni” šoli, hodi en moj otrok v tako OŠ, pa tudi v Škofijski gimnaziji so te teme širše in globlje.

    V običajnih vrtcih in šolah pa po moje niti ne smejo iti kam globlje. Potem se pa v glavnem dotaknejo le zunanjega, tradicionalnega, na zunaj vidnega. Ki pa je precej prisotno tudi pri nevernih ali le enkrat ali dvakrat na leto vernih! Potem se pa vprašamo, ali bi bilo bolje nič ali je v redu tako, da nekaj malega počnejo v skladu s tradicijo …

    Bom dala šen en link – o materinskem dnevu – tudi s krščanskega stališča, potem bom pa dala nekaj časa mir z njimi! :-)

  • ana od srca // Petek, Marec 26, 2010

    Tukaj o materinskem dnevu, tudi kot krščanskem prazniku. http://www.ednevnik.si/entry.php?w=odsrcadosrca&e_id=117842 Želim vse dobro!

  • sandricasandrica // Petek, Marec 26, 2010

    Ana: Najbrž res tu tiči zajec. Poglobljeni pogovori lahko hitro zdrsnejo v indoktrinacijo, če niso pravilno zastavljeni, zato marsikdo raje izbere varjanto ”nič pogovora”. Upam, da je to glavni razlog, ker tega razumem in ga sprejmem. A bojim se, da gre bolj za lenobo in nepripravljenost strokovnih delavcev v naši skupini.

    Hvala tudi za spodnji link. :D

  • ana od srca // Petek, Marec 26, 2010

    Veš, Sandra, če bi recimo jaz učila v šoli – v javni ustanovi, bi zelo premislila, kaj in kako bi rekla – zaradi staršev predvsem!

    Jaz lahko povem, kaj meni nekaj pomeni, toda ne bo to všeč vsem staršem. Medtem ko v OŠ Alojzija Šuštarja učitelji svobodno govorijo o praznikih in se svobodno pripravljajo nanje. Pa niso vsi otroci iz karščanskih družin. So pa sprejeli neko določeno usmeritev šole.

    Meni je to prav všeč, saj se naša vzgoja doma in šole pokrivata.

    Pa poglejmo v našo navadno šolo, naš devetarček je pripovedoval o uri slovenščine. Ne vem, kaj so obravnavali, ni imelo nobene zveze s časom 2. svetovne vojne. Pa je učiteljica rekla, da lahko zapojejo kakšno partizansko pesem. Moj sin pa je rekel: Kaj pa, če domobransko? A učiteljica je kar poskočila! A sama poznam tudi domobranske pesmi – in vem, da ni z njimi nič narobe. Morda poiščem katero, sama sem nekoč precej poslušala na neki kaseti … Saj je tole sedaj malo mimo tvoje teme, a vendar – meni gre za to, da bi učitelji mojih otrok imeli resnično širino! Tudi pogled zgodovinarjev je v običajnih šolah zelo ozek! Še vedno učijo na podoben način, kot so učili mene. Ko otroci pripovedujejo, vidim, da učitelji marsikaj poznajo res samo po šolskih učbenikih …

    Sem zatežila, kaj! :-)

  • alcessa // Petek, Marec 26, 2010

    Ana, ko bom imela kaj časa, se ti javim na tvojem blogu, trenutno vse kaže, da bodo tudi velikonočni delovni …

    Kar se domobranskih in partizanskih pesmi tiče, dandanes ne moremo reči, da z njimi ni nič narobe. Jasno, da pesmi niso nič krive, ampak same po sebi tudi puške niso nič krive… (ubijamo lahko z besedo ali metkom).

    Domobranske pesmi so duhovna lastnina ljudi, ki so se povezali z agresorjem in borili proti partizanom ter svojemu lastnemu ljudstvu, če jim to ni bilo pogodi. Partizanske pesmi so duhovna lastnina ljudi, ki so se borili proti agresorju in včasih tudi proti svojemu lastnemu ljudstvu, če jim to ni bilo pogodi, ki pa so nudili kar nekaj odpora, da nas niso kar tako pohamsali tujci.

    Edini del populacije, ki takšne pesmi lahko smatra za nedolžne, so otroci, ki nimajo preveč pojma o 2. svetovni vojni, ampak najbrž le uni ta manjši, ki so še potrebni razsvetlitve in ki se lahko na praktičnih primerih naučijo, kako neka skupina skupek besed vzame za svoje in jih uporablja kot orožje.

    Iz istega razloga samo neuki začnejo peti Deutschland über alles, kadar je potrebna nemška himna…

  • ana od srca // Petek, Marec 26, 2010

    Alcessa,

    mnogo resnice je bilo skrite. Zgodovino so pisali zmagovalci.

    A jaz poznam mnogo zgodb iz ozadja.

    Kot osnovnošolka sem dobila za nagrado neko knjigo, ki je opisovala naše kraje v času NOB – ko je moja mama knjigo videla, je bila čisto iz sebe, o naših krajih in resničnih družinah je pisalo marsikaj, kar ni bilo res.

    Več pa zaenkrat ne, saj tale blog ni o tem.

    Vse dobro ti želim! :-)

  • sandricasandrica // Petek, Marec 26, 2010

    Ana: Javna šola ima nad sabo državni pravni red, ki naj bi bil pisan na kožo vseh državljanov; za verne, neverne, bele, črne, etnično (z)mešane … In ta naš pravni red ločuje vero od države. Meni se to zdi smiselno, ker taisti pravni red malo dalje omogoča tudi svobodo veroizpovedi. Se pravi, da na ta način ni nihče za nič prikrajšan in nikomur se ničesar ne vsiljuje. Tudi sama delam v šolstvu in nimam občutka, da bi kot učiteljica morala paziti, kako govorim zaradi staršev. Moj govor v šoli ni versko ali politično ali moralno obarvan, zato se mi ni treba ničesar in nikogar bati. In ne verjamem, da kateri od učiteljev čuti, da mora paziti, tako kot so morali paziti včasih.

    Seveda se lahko učitelji na OŠ Alojzija Šuštarja svobodno izražajo o praznikih. Državni itak niso sporni, ostali so pa velikokrat rimskokatoliškega izvora, tako da tu nimajo veliko težav. In s prazniki rimskokatoliškega izvora ni nič narobe. Se pa marsikomu, ki ni pripadnik RKC ali pa kako drugače versko usmerjen, včasih vse skupaj zdi rahlo prisiljeno. In v to skupino spadam tudi sama. Pa ti veš, da doma beremo SP in gremo tudi k maši pogledat, kako stvar poteka, ampak jaz kot starš, ki vzgajam otroke izven RKC ali kake druge verske ustanove, preprosto ne želim, da druge osebe, za katere ne vem, ali sploh imajo versko izobrazbo ali čiste namene, z mojimi otroki debatira o tako težkih in delikatnih temah kot je izvor sveta, moralne vrednote kot jih vidi RKC, poslušnost, sledenje Bogu ipd. Res ne.

    Zakaj ne bi zapeli kaj domobranskega? Hm, težka tema. O temu imam jaz tako mnenje: Slovenijo je napadel agresor in ta agresor je bila nacistična Nemčija v kolaboraciji z fašistično Italijo. Do tukaj nič spornega. Domobranci so sodelovali z okupatorjem. Mislim, da do tu tudi nič spornega. Zakaj so to počeli, o tem pa lahko debatiramo. Zato, da bi zaščitili sebe in družino … marsikdo. Veliko jih je bilo takih, ki se jim še sanjalo ni, na katero stran naj se postavijo. Seveda je gledanje zgodovine za nazaj vedno lažje kot pa v živo. Dileme so bile. Veliko pa je bilo tudi takih, ki so prestopili med Partizane, ko so videli, da sodelovanje z okupatorjem ne bo prineslo svobodne države, temveč ponemčenje. Iz tega stališča se tudi meni domobranske pesmi ne zdijo primerne. Lahko se pa njih pogovorimo, povemo vsak svoje mnenje, zakaj ne. Morda na koncu ugotovimo, da se v marsičemu strinjamo. In na teh skupnih točkah gradimo naprej.

    Iz tvojega zapisa sem dobila občutek, da meniš, da so katoliške šole veliko bolj odprte, da dovoljujejo širino duha. jaz sem mnenja, da so tudi državne šole ok. Kako se zgodovino uči danes, res ne vem. Včasih je resnično bila indoktrinirana, tu ni kaj dodati. Ampak saj pravim, javna šola po statutu zadovolji določenim potrebam po pravno formalni izobrazbi, kar se meni zdi ok, za vse ostalo pa lahko poskrbi posameznik sam po lastnem prepričanju.

  • sandricasandrica // Petek, Marec 26, 2010

    Ana: Da dodam, da partizanske pesmi tudi niso za v šolo. Ampak to ne pomeni, da je sistem šolstva slab, ampak da učiteljica nima … občutka. Al kako bi temu človek rekel lepo. :D In kot starš imaš vso pravico, da stopiš do nje in ji poveš, da se ne strinjaš.

  • alcessa // Petek, Marec 26, 2010

    Dandanašnji je zgodovina tudi znanost… Študenti, poznejši učitelji, se navadijo, da so zgodovinske trditve delo njihovih avtorjev, ki jih je treba poznati ali celo navajati. Tudi mulci razumejo, da je bilo zgodovinsko dogajanje relativno in ne absolutno – mene so 1987 učili, da bomo nekoč imeli demokracijo in stranke :-)

    Pravi čas za poudarjanje kompleksnosti slovenske zgodovine je srednja šola – takrat so mulci mentalno res sposobni procesirati nasprotujoče si informacije in dejstva, ki niso ne preprosta ne enoznačna. Vendar bi bilo treba vsakemu učitelju zgodovine prepovedati :-) , da operira s preprostimi stavki. V šoli jim enostavno ne moreš reči “zgodovino so pisali zmagovalci” in jim dovoliti, da si to izjavo zapomnijo kot nekaj splošno veljavnega, nespremenljivega (plus zagrenjenost, ki iz tega stavka izhaja). NE: v šoli učitelj prinese dve pričevanji o enem in istem dogodku, na papirju, z navedbo avtorja, potem pa se lahko pogovarjamo o tem, kdo je kako pisal zgodovino in kaj o dogodku pravi tretja stran.

    To je tudi primeren način, da se prihodnje generacije vzgoji za kritično razmišljanje, ki presega borbo med rdečimi in črnimi.

    Poleg tega, da je vsak od nas (če že ne drugega) videl kakšen film o kakšni vojni in vsi vemo, da je najpomembnejši dejavnik, ki vodi ljudi, čisto preprosta zmeda, kaos, tako kot pravi Sandra. Tudi to morajo otroci nujno (!) izvedeti, drugače bodo verjeli v pravljice.

    (Terry Pratchett v enem od svojih romanov opisuje apokalipso, ki jo vodi Smrt, ki pa mora najprej najti vse jezdece apokalipse. Izkaže se, da niso 4 temveč obstaja tudi peti: Kaos)

  • alcessa // Petek, Marec 26, 2010

    Aja, jaz sem za to, da Cerkev zgradi in financira svoje šole, če hoče. Ustrezati morajo državnim pravilom o vzgoji in izobrazbi otrok in nikakor ne smejo prikrivati, da so katoliške in ne splošno krščanske cerkve. Kdor hoče, lahko svoje otroke mirne duše pošlje tja. V državnih šolah pa bi bil skrajni čas, da se upošteva dejstvo, da v Sloveniji obstaja cel kup registriranih verskih skupnosti in da spada k splošni izobrazbi, da otroci vedo, da npr. budizem nima boga… ipd.

  • ana od srca // Petek, Marec 26, 2010

    Živjo, dekleti!

    Bom prav kratka, vsaj mislim tako:

    Če bi bila jaz učiteljica v državni šoli, pa bi bila pred nami velika noč, bo morda pri likovnem dala otrokom barvati jajca. Pred božičem bi risali voščilnice ali kaj podobnega. Pred materinskim dnem tudi. A v globino, kot čutim in doživljam, najbrž ne bi smela iti – pa ne zaradi otrok. Ja, tukaj mislim, da bi morala vedeti, če bi bilo staršem prav, če gremo malo bolj globoko ali ne. Otroci pa – če jim ob veliki noči povem o Jezusu, ki je živel takrat in takrat, ki je oznanjal, kako naj ljudje živijo, ki je dopolnil staro izročilo s tem, da je poudarjal ljubezen, ki je delal velike stvari, čudeže … in vanj so eni absolutno verjeli, verovali, mmogi pa ne, mnoge je s svojim naukom motil in ti so se ga znebili … ja, če vse to povem otrokom, je to tudi splošno znanje – in ne le moja vera! Zato mislim, da bi smela govoriti – glede na otroke – ne vem pa, če bi smela glede na starše. Ker za koga je vsako govorjenje na to temo pranje možganov in še kaj …

    Alcessa, glede zgodovine – ja, pri nas je pristransko podajanje zgodovine. In tega vidim dosti tudi na netu, ko odrasli ljudje vedo povedati to, kar piše v osnovnošolskih učbenikih, ki so izšli takrat in takrat.

    Jaz sem ravno prebrala knjigo (v slovenščini), ki jo je napisal Nemec, svojo biografijo, avtorja ne vem na pamet, knjiga ima naslov: Frančiškan v SS. Zelo zanimiva zgodba, morda jo bom predstavila na blogu – če mi uspe.

    Papa, obema vse dobro! :-)

  • sandricasandrica // Petek, Marec 26, 2010

    Ana: Če bi moj otrok hodil v šolo, kjer bi bila ti učiteljica in bi za veliko noč barvali jajca, bi stopila do tebe in ti povedala, da se ne strinjam. Če pa bi mojemu otroku razlagala o Jezusu, ki je delal velike reči, čudeže (kot praviš zgoraj), bi na vodstvo šole naslovila protestno pismo. Če bi šla še v večje detajle, bi te prijavla na inšpekcijo, ker si kršila ustavo. In bi primer verjetno dobila. Sem zlobna, ha? Jaz temu pravim osnovne državljanske in človekove pravice. Nimaš mi jih pravice kršiti. In s tem, ko v javni šoli (teoretično) govoriš o rečeh, za katere natanko veš, da tja ne spadajo, rineš v težave. Zakaj bi šla v poglobljen pogovor o Jezusu? Ker ti misliš, da je tako prav? Kaj pa če nekdo drugi misli drugače? In ga pri tem ščiti zakon?

    Ana, če bi za veliko noč dala otrokom na voljo ali barvanje jajc ali kaj drugega, bi bila to že druga pesem. Če bi jih peljala v Etnografski muzej na ogled razstave pisank, bi te hvalila. Če bi mojemu otroku v javni šoli povedala od kod izvira velika noč, mirna Bosna. Če bi pa govorila o Jezusu, njegovem življenju, njegovem delu in čudežih, potem se pa stvar konča. To v javno šolo ne spada. To piše v ustavi in vem, da kot zgledna državljanka to državo in to ustavo spoštuješ.

    Dodajam še to. Pranje možganov ni govorjenje o Jezusu. Pranje možganov je posiljevanje s kičem in to se danes počne v marsikaterem vrtcu in šoli.

  • ana od srca // Petek, Marec 26, 2010

    Sandra, dejansko bi bilo zanimivo, če bi bila jaz učiteljica tvojim otrokom! :-) Verjetno bi si marsikaj rekli!

    Itak je bilo vse le razmišljanje na hitro – in nisem bila v pravem pomenu učiteljica nikoli, le dva tedna v srednji šoli, a prav tedaj je bilo res prav sveto pismo na vrsti. :-)

    Če bi res učila, bi presneto gledala, kaj je tisto, kar smem in kar moram …

    Je pa res, da ko otroci govorijo o šoli, slišim marsikaj, kar v tale okvir tvojega komentarja res ne spada.

    Malokrat sem šla kaj godrnjat v šolo. Sem pa šla. Šla sem, ko so morali 12-letniki povedati, kakšno mnenje imajo o tem, ali bi homoseksualcem dali otroke v posvojitev ali ne. Meni se pač 12-letniki res ne zdijo tisti, ki bi morali imeti o tem mnenje. Sploh pa, ker se je ura zasukala tako, da so tisti trije, ki so rekli ne, obveljali za netolerantne, nestrpne … To so jim povedali nenestrpni sošolci.

    Pa še nekajkrat sem šla.

    Vse dobro! :-)

  • Natasa // Petek, Marec 26, 2010

    Najbolj zanimivo se mi zdi to, da govorjenje v šolah o muslimanstvu, budizmu, hinduizmu, konfucionizmu, daoizmu, … ni sporno. Ko pa beseda nanese na krščanstvo, iz katerega, roko na srce, naša kultura izhaja, je pa ogenj v strehi še preden otroci sploh pridejo do staršev. Obstaja nekaj zanimivih knjig na to temo.

  • ana od srca // Petek, Marec 26, 2010

    Nataša, je res zanimo, ja!

    Se spomnim, ko smo se pogovarjale mame, ki imamo otroke na različnih šolah. V istem razredu pri etiki so se pogovarjali čisto različne stvari! V naši šoli so se pogovarjali o smrti. (Se mi je zdelo primerno, da so temi posvetili več ur, začelo se je s tem, da je nekemu otroku umrl dedek.) Na sosednji šoli pa je etiko poučevala neka ženska, ki se je navduševala nad budizmom in so več tednov ali celo več govorili samo o vzhodnih religijah! Jim je govorila o osebnem prepričanju.

    Ne vem, če je kdo od staršev kaj rekel. Če bi pa učiteljica govorila o Jezusu, potem pa …?

    :-)

  • ana od srca // Petek, Marec 26, 2010

    Aja, Sandra, rada bi rekla še to, potem me pa nekaj časa ne bo več k tebi, da me ne boš sicer nagnala :D – glede ustave … Enostavno presenetilo me je! Saj večkrat kdo omenja ustavo. A je res, da je zame največja ustava moja vest! V ustavi je tudi kaj, kar se morda ne ujema z mojo vestjo! Nekako se mi zdi, da je ustava nek poskus urejenosti države, a ni nujno samo dobra. Zakaj bi sicer ne imele vse države enake ustave? Zakaj je nekje nekaj uzakonjeno, kar drugje ni?

    Ej, že tečem … Papa :-)

  • nevenkanevenka // Petek, Marec 26, 2010

    Ana, razlika je govoriti o veri, kot pa versko prepričevati.

    Z ustavami je pa tako. Za Slovence mora biti zelo natančna. Za Američane pa ni treba. Razlika je v ljudeh.

  • ana od srca // Petek, Marec 26, 2010

    Uf, še sem tu. ;-)

    Nevenka, je razlika med govoriti in prepričevati ali celo posiljevati. A vendar iste bessede kdo označi s prvim, drugi z drugim, tretji s tretjim!

    Glede ustave – hi hi! :-)

  • sandricasandrica // Petek, Marec 26, 2010

    Ana: Jaz vseeno mislim, da se znamo v vsakdanjem življenju pogovarjati še o marsičem drugem kot o verstvih, zato mislim, da ne bi imela težav v javni šoli.

    Ja, ustava je poskus urejenosti države. In vse ustave, vsaj v zahodnem svetu, temeljijo na zelo podobnih vrednotah in pravicah. Če ne drugega zato, ker se orjentirajo po mednarodni listini o človekovih pravicah. Da ti ne paše vse, kar v njej piše, je tudi tvoja pravica :D , saj ti dopušča svobodo govora. In ustave so sklone k ustavnim spremembam in dopolnitvam, če začutimo, da je to potrebno. Je pa zelo pomembno to, da ti ničesar ne krši, bolj kot to, da jo je treba dopolniti. Se mi zdi.

    Nataša: Kolikor vem, pri nas nimamo predmeta o verstvih, zato ne vem, kje bi otroci v šoli debatirali o muslimanski, buditični, do krščanstva bi pa imeli apriori odklonilno mnenje. Se ti zdi, da se to dogaja pri zgodovini? To vprašanje ti zastavljam zato, ker se mi zdi tvoj strah neutemeljen. Pa mimogrede, do muslimanov smo še kako nestrpni.

    Lahko ti povem zgodbo iz našega vrtca, kjer je vzgojiteljica izvajala reiki sprostilne vaje na nekem otroku, ker je bil totalno hiperaktiven. Ko so starši to izvedeli, so zahtevali, naj neha, ker niso verjeli v to, kar je počela. In imeli so vso pravico.

    Mislim pa, da si zgrešila srž mojega pisanja. Ni ogenj v strehi, takoj, ko je govora o Jezusu. Lepo prosim. Z Ano sva razglabljali o tem, kako daleč lahko gremo kot učitelji pri debatah o verstvih v javni šoli. Ana je pri tem izpostavila lik Jezusa, ker je slučajno govorila o veliki noči. Jaz sem odgovorila, da ne spada v šolo. Iz tega pač ne moreš potegniti zaključka, da vsakič, ko je govora o Jezusu, nastane vik in krik. To je pa pretirano. Razen če nimaš v mislih kaj bolj otipljivega, kar si izkusila na lastni koži. Potem se lahko pogovarjamo bolj konkretno.

  • alcessa // Petek, Marec 26, 2010

    Natasa: naša kultura izhaja tudi iz podložništva avstroogrski monarhiji, pa se deremo, če nam kdo reče, da smo bećki konjušari… Ali pa da bi nas kar vse povprek zmerjali komunajzarje (naša preteklost) – hm.

    A v šoli učijo tudi o pravoslavni in evangeličanski veri? A kdo protestira nad tem pokrščevanjem?

    Drugače pa mene nič ne čudi, da imamo katoličanstva kot cerkvene ideologije počasi pouhn kufr in si želimo sprememb… Deli prebivalstva so v tej cerkvi obravnavani kot manjvredni: ženske (sploh une vstran od štedilnika, ali pa kandidatke za duhovnice), ločenke, otroci neporočenih staršev (smrtni greh)… Živali nimajo duše. Duhovniki ne posiljujejo otrok, temveč so le zboleli za poželenjem po mlajših odraslih, za kar obstaja latinski izraz.

    Mogoče pa se nam v modernih časih vse to zdi mimo, tudi tistim, ki si v resnici želijo, da bi bil Jezus del njihovega življenja in delovanja?

  • ana od srca // Petek, Marec 26, 2010

    Oj, Sandra, med kuhanjem sem se spomnila na to:

    Bilo je pred nekaj leti. Pri verouku smo imeli teme, ki pač so tam. Potem pa je en deček enkrat izbruhnil: Saj Adama in Eve sploh ni bilo! Vprašala sem ga (bil je jezen, res jezen), od kje mu to. Rekel je, da je povedala učiteljica v šoli! Bil je star 7 let! Po tistem je nehal hoditi k verouku.

    Kolikokrat sem pomislila, h kateremu predmetu spadata Adam in Eva. In kaj sem ugotovila po nekaj mesecih? Da je bila iz istega razreda cela skupinica protestnikov!

    Veš, tisti fantek je rekel enkrat, da mu je najlepše pri verouku … in potem mu je učiteljica nekako nekaj ubila … k verouku ni hodil po želji staršev, pripeljala ga je babica. Potem je ostal nekako sam … Dva meseca ga ni bilo k verouku. Ko sva se srečala na cesti, sem mu samo rekla, da ga pogrešam pri verouku in potem je takoj spet začel hoditi, po dveh mesecih premora – in spet je bil pred menoj s čudovitimi žarečimi očki!

    Joj, kako bi ga rada spet videla! Mi smo se potem selili od tam, in vmes je kakšnih 17 let! Ampak zapomnila sem si njegovo ime in priimek.

    Joj, koliko otrok imam v srcu! Tudi tistih iz bolnišnice, ko sem še delala tam!

    Kuham naprej! Zdaj je mešal sin! :-)

  • ana od srca // Petek, Marec 26, 2010

    Alcessa, a veš, kako drugače jaz vidim Cerkev, v kateri sem! Oja, včasih sem besna, toda … Decembra se mi je zgodilo nekaj tako lepega, pravzaprav se je rojevalo od konca novembra do srede decembra … Novembra sem bila morda prav na dnu s svojimi odnosi do Cerkve … Potem je prišlo res razsvetljenje …

    V MOJI Cerkvi je veliko lepega. Veš, s koliko sožupljani sem v lepih odnosih. Veš, koliko prisrčnih otrok imam pri verouku. In veš, da župniku in še komu lahko povem, kako čutim, kaj me jezi, kaj se mi ne zdi krščansko. In mi ne zameri. Veš, koliko mi pomeni svoboda, ki jo zdaj čutim!

  • sandricasandrica // Petek, Marec 26, 2010

    Ana: Dober tek. Mi smo ravno pojedli.

    Evo, Ana, vidiš. Meni ta tvoja zgodba o dečku, ki mu je nekdo strl lastno prepričanje (čeprav še ni bilo dovolj osnovano, da bi ga lahko zagovarjal), pove to, da se moramo ljudje držati osnovnih načel, ustavnih načel, če hočeš, ki pravijo, da moramo spoštovati človekovo integriteto, pravico do veroizpovedi itd itd itd. Treba je pustiti ljudem, naj verjamejo v svoj prav. Do tu se strinjava. Kajne? Ampak ta isti prav ima tudi nekdo, ki je prepričan, da Adam in Eva ne obstajata. Tudi njemu je treba dovoliti, da verjame v svoj prav. Zato mora država vzpostaviti red, ki temelji na medsebojnem spoštovanju in dovoljuje različne poglede in nikomur ne krši osnovnih pravic. Zato mora javna šola ostati javna, hkrati pa mora obstajati možnost, da lahko vsak starš vpiše otroka v šolo, kjer je vera sestavni del šolskega vsakdana (o tem je prej pisala tudi alcessa). Tako bomo vsi zadovoljni. To želim povdariti, pa ne vem, če sem slišana.

  • sandricasandrica // Petek, Marec 26, 2010

    PS: Seveda bomo vedno lahko našli primere, kjer se stvari ne odvijajo, kakor bi si želeli in kakor bi bilo prav. Ampak mi se pogovarjamo o načelnih stvareh, a ne?

  • ana od srca // Petek, Marec 26, 2010

    Ja, Sandra, tistih oči ne pozabim, njegovih besed tudi ne … In recimo, da je bilo to, kar sem govorila pri otroku, snov verouka, snov šole pa ne …

    Otrokom tedaj še nisem govorila, da je ta zgodba poskus, kako ljudje vidimo marsikaj v preteklosti … Gre za zelo lep opis …

    Ja, Sandra, slišim te! :-) Mislim, da moramo biti res pozorni drug do drugega … in o mnogih stvareh se lahko pogovarjamo – brez kreganja …

    Papa

  • Turdus // Petek, Marec 26, 2010

    Načela se oblikujejo v praksi in se spet preverjajo prav tam . . .

  • alcessa // Petek, Marec 26, 2010

    Ana, vem, o tem sva se že večkrat pogovarjali in sem si zapomnila :-) Zapomnila sem si tudi, da si tudi kritična do te ustanove in da jo imaš rada. Nič od tega ni nenavadno ali nenormalno ali kakor koli drugače grozno, ampak mislim, da sem ti tudi to že rekla.

    Tudi če se pogovarjamo na splošno: cerkev, vera, šola, država… to še ne pomeni, da ne vemo, da obstajajo tudi posamezniki, vsak s svojo zgodbo.

    Ampak, a veš kaj? Prišel je čas izpovedi žrtev pedofilije, v Evropi in Ameriki. Ker se je zadeva začela kotaliti, se bo morala tudi dokotaliti. Seveda to velja tudi za vse druge cerkve in institucije, ki so jim otroci poverjeni (šole, športna združenja… ) – nekaj časa se bo ropotalo okrog njih. Upam. In tudi okrog katoliške cerkvi se bo prašilo, upam.

    Kar pa nima kaj preveč opravka s tvojo cerkvijo… razen če je udeležena, kakor koli že.

  • ana od srca // Petek, Marec 26, 2010

    Res, naj se praši in izpraši! Je potrebna čisto vsaka stvar, da se sčisti!

    Samo – kako bi ti praznovala materinski dan – če bi bila vzgojiteljica, kako bi otroke pripravila nanj – ali pa jih sploh ne bi? ;-) Saj morda si napisala kaj konbkretnega,a nisem opazila.

  • ana od srca // Petek, Marec 26, 2010

    Joj, Alcessa, oprosti, pozabila sem napisati ime, prvi odstavek je zate, drugi za Sandro! :-)

  • sandricasandrica // Petek, Marec 26, 2010

    Ana: Materinski dan bi omenila, kot bi omenila vsak drug praznik. Objektivno. Kdaj ga praznujemo, komu je namenjen, od kod prihaja, kje so njegove korenine. Za začetek. V konkretnem primeru, bi debato razvlekla na mame (kaj so po izobrazbi, kako službo opravljajo, kako vlogo imajo v družini in družbi – odvisno od starosti otrok). Če bi čutila zanimanje, bi lahko nadaljevali z vlogo ženske nekoč in danes. Seveda bi govorili otroci, ne jaz. Jaz bi pogovor usmerjala z vprašanji, če bi se nam zataknilo z idejami. V javni šoli ( :D ) bi tekla debata zgolj v to smer. V katoliški bi me pa zanimalo, kako vlogo ima ženska znotraj RKC, kako dojemajo Jezusovo mati ipd. Tako nekako. In če bi nekemu sproščenemu pogovoru sledilo tudi izdelovanje voščilnic za mamice oz. priprava na šolsko proslavo, bi bila to samo še pika na i. Jaz sem se razburila, ker se v našem vrtcu niso o ničemer pogovarjali, otroci so morali samo strašno imeti RADI tisti en dan v letu in biti nasmejani in lepo oblečeni. To je zame pranje možganov in sodobni kič potrošnje. To me jezi.

    Turdus: Ja, ja, ta praksa pa je lahko dobra in slaba. Nikoli samo eno ali drugo.

  • Turdus // Petek, Marec 26, 2010

    Se mi zdi, da sem uporabil premalo besed. Načela niso nikoli sama zase. In zato se ne moremo zgolj načelno pogovarjati, zelo je dobrodošla ilustracija – ponazoritev, govorjenje v “prilikah”.

    Če uporabimo besedo načela, mislimo ponavadi pozitivna. Ki lahko izhajajo tudi iz slabih izkušenj, slabe prakse. In ta načela se kasneje preverjajo “na terenu”.

  • alcessa // Petek, Marec 26, 2010

    Načela se oblikujejo v praksi in se spet preverjajo prav tam .

    Tudi to je načelo :-)

    Poleg tega so načela čisto preproste abstrakcije, ki jih uporabljamo za lažje diskutiranje na določenem nivoju. Pri tem je skoraj nujno upoštevati dejstvo, da ima lahko naš sogovornik čisto druge praktične izkušnje, vendar: če smo se lotili pogovora o nekem fenomenu, načelu ali obstoječi instituciji, potem smo imeli potrebo po tem. Imeli smo torej potrebo, da se pogovarjamo na določenem nivoju abstrakcije. Kar nikoli ne pomeni, da ne vemo, da praktični primeri lahko odstopajo. Tudi če tega izrecno ne rečemo.

    Velja tudi obratno: kadar se želimo pogovarjati o konkretnih primerih (Sandra je govorila o svojem konkretnem mnenju o tem prazniku), je lahko koristna informacija, če nekdo navede, kako stvari zgledajo na bolj splošnem, abstraktnem nivoju. Nikakor pa ni prav in ne lepo, če se istočasno od mene pričakuje, da se splošni resnici (načelu) pokorim in svojo praktično zgodbo prilagodim ali zatajim.

    Potrebno je oboje, dedukcija in indukcija. Po mojem skromnem mnenju inducirajoči naj deducirajočega ne bi tlkel po glavi s svojo indukcijo in tudi deducirajoči naj s svojo dedukcijo grozeče na maha po zraku, pa se bomo vse zmenili. :-)

  • ana od srca // Petek, Marec 26, 2010

    Sandra, tak način prikazovanja praznika je tudi meni všeč! Za otroke je krasno, če slišijo različne poglede, a ti pogledi naj pridejo iz njihovih vrst – dober vzgojitelj/učitelj bo pa dodal, kar manjka, da bi bilo razumevanje širše … In lepo oblečen, kaj je to? Sploh pa danes, itak so vsi lepo oblečeni, žal so nekateri takrat, ko so lepo oblečeni, v resnici pretirani!

    Zdaj pa dost, Ana, a ne, Sandra! :-)

    papa :-)

  • sandricasandrica // Petek, Marec 26, 2010

    Ana, alcessa in čisto vsi ostali, jaz sem uživala v pogovoru. Prav zato, ker so se iskrila tako različna mnenja. Hvala, ker ste si vzeli čas. :D

  • ana od srca // Petek, Marec 26, 2010

    Oj, Sandra, nisem hotela reči: nehajmo, temveč, da jaz neham! :-) Raje prej kot bi ti rekla: Čez glavo te imam! :D

  • Vanja // Ponedeljek, Marec 29, 2010

    Se strinjam. 8 marec je praznik vseh žensk, nek materinski dan pa praznik mater. jaz ga ne praznujem, ker mi materinstvo ni nobena žrtev ali aleluja in ne vem zakaj bi ga morala prav posebej praznovati. če se kičasto izrazim, je meni praznik že vsak dan, dokler sta moja otroka zdrava in srečna. 8.marec pa je potrebno praznovati in slaviti, ker opozarja na položaj žensk in na to, da še ni dolgo, ko smo bile ženske popolnoma v podrejenem položaju, praktično lastina moških. materinskega den tudi en maram, ker deli ženske na mamame in ne mame….jaz pa sem predvsem in posebej ženska.

  • sandricasandrica // Ponedeljek, Marec 29, 2010

    Vanja: Hvala za tvoje mnenje. Lep dan ti želim.

  • Turdus // Ponedeljek, Marec 29, 2010

    Vanja – tudi sam sem vsakodnevni uživač! Kot si ti najprej ženska sem nadpisani najprej moški in posledično vesel vsake zdrave (igrive, spogledljive) babe! Eni pa(č) radi praznujejo. Pa naj. Eni pa (na)poln(j)ujemo. Kadar se (nam) le da.

  • Turdus // Ponedeljek, Marec 29, 2010

    Dopolnilo: premalo pozorno prvič bral. Sočutna si do žensk, ki jim ni bilo dano biti biološko mame? Nočeš diskriminacije? Tista, ki bi bila rada mama, pa ji ni bilo dano, privošči materam ta praznik. Tista, ki ni želela, hotela biti, pa se je odrekla vsemu. Tebi seveda ni treba praznovati. Otroka bi ti pa morda rada prinesla rožco – v lončku, da ne režemo . . . .

  • Vanja // Ponedeljek, Marec 29, 2010

    Turdu, naj mi prineseta rožico v lončku ali pa kubansko cigaro -vendar mi praznujemo dan žena 8 marec. Materinski dan, ne vem od kod se je vzel, mi pa nekako diši po nekem demagoškem prazniku, razmnožujmo se, potem bomo pa enkrat na leto lepo svetohlinsko materam zapeli v čast in slavo. Materinstvo kot vseobsegajoči mit o vseobsegajočem žrtvovanju pa je naredil več škode kot korisiti tkao materam kot otrokom. Čakam samo še praznik o vnebovzetju in brezmadeženm spočetju az primerjavo, da bomo “matere” vendarle vedele kje nam je mesto. Nad tistimi, ki se ne razmnožujejo, vendar definitivno pod tistimi ki to počnejo brezmadežno.

  • ana od srca // Ponedeljek, Marec 29, 2010

    Vanja,

    zame je vsako spočetje v ljubezni – čisto! :-)

  • Turdus // Ponedeljek, Marec 29, 2010

    Otroci ne pristopajo k praznikom tako ideološko kot njihovi hiperpametni starši . . . Zato sem dopustil možnost, da bi ti kateri od tvojih želel kaj prinesti, ker si tako fejst mama – pa ker vidi morda, da tudi drugi otroci na ta dan izkažejo kakšno pozornost svojim mamam . . .

  • sandricasandrica // Ponedeljek, Marec 29, 2010

    Če dovolite, bi na to temo zaključili, ker imam občutek, da se je tema izpela. Hvala.