MamiSandra

Pehtranka

Sobota, April 3, 2010 · 11 komentarjev

Najbrž imamo vsi enako starhospoštovanje do peke potic, kar ima korenine daleč v našem otroštvu. Spomnim se, kako je moja nona pekla potico in kako smo morali tistega dne vsi hoditi po prstih in čisto potiho govoriti, pa tudi dihali smo komaj opazno, da je testo dobro vzhajalo. In ko smo mulci pridrveli z dvorišča v hišo in za sabo pustili odprta kuhinjska vrata, je bilo gorje. Nono je skoraj infarkt. Pa je vseeno vedno uspela in bila slastna kot še nobena. Ker sem zdaj že starejša občanka, sem si končno upala pomisliti, da bi nemara tudi jaz lahko spekla potico. Seveda ne tako dobre kot je bila nonina, pa vendarle.

Tako sem včeraj pozno popoldan dobila preblisk, da moram speči potico. Pehtranko. In sem oddrvela v trgovino po sestavine, pojma nisem imela, kako zgleda pehtran, nekaj časa sem ga iskala med policami za peko, potem sem s tresočim glasom vprašala prodajalko, kje bi še lahko bil, ampak njej se je svitalo prav toliko kot meni (ah, sodobne ženske), skupaj sva poklicali na pomoč prekaljeno starejšo prodajalko, ki naju je v smehu popeljala do police z začimbami (aaaa!!) in tako sem kupila svoj prvi pehtran. Pa še vse ostalo.

In ker imamo začetniki srečo, je kar lepo uspela.

Potrebujete: (za testo) 1 kg moke, 1/2 l mleka, 200 g margarine, 150 g sladkorja, 5 rumenjakov, 1/2 dl olja, 3 dag kvasa, sol, limonino lupino, (za nadev) 180 g margarine, 150 g drobtin (prepraženih, rahlo porumenelih), 2 dl kisle smetane, 5 beljakov (sneg), 120 g sladkorja, pehtran (dve vrečki, če kupujete posušenega)

V moko damo najprej sol in jajca. Potem postopoma dodajamo ostale sestavine. Mleko rahlo segrejemo, vzhajan kvas dodamo bolj proti koncu. Tudi stopljeno margarino dodamo na koncu. Testo naj vzhaja približno eno uro. Nato testo razvaljamo, namažemo z nadevom in nanj potresemo pehtran. Potico premažemo s sladko vodo in damo vzhajati v pečico na 70 stopinj za pol ure. Nato jo pri 180 stopinjah spečemo (potica naj se peče približno eno uro).

Samo kaj, ko se mi je zdaj razblinil mit o peki potice kot nečem strašansko napornem in zahtevnem, nečem, kar zmore le zrela ženska, ki že tri dni prej joče in stoče, ali ji bo potica tokrat (spet) uspela.

  • Share/Bookmark

Kategorije: nekategorizirano



11 odzivov ↓

  • katka // Sobota, April 3, 2010

    Super ti je uspela, prav slastna izgleda. ;) Kar se pa tiče začetniške sreče … tudi meni je prva potica super ratala, vse naslednje so bile pa katastrofa. Edino letos, ko sem jo pekla ponoči (ko je bilo vse tiho in nikjer nobenega prepiha ;) ), je spet potica, kot se zagre. Tako da jaz bi mogoče kar pritrdila tvoji noni. ;)

  • Dajana // Sobota, April 3, 2010

    ??? Spomnim se, kako je moja nona pekla potico in kako smo morali tistega dne vsi hoditi po prstih in čisto potiho govoriti, pa tudi dihali smo komaj opazno, da je testo dobro vzhajalo.

    …………… Res me zanima, kako je to povezano. ;)

  • bRuLa // Sobota, April 3, 2010

    Cestitke, zgleda super :) Jaz sem sla na tecaj peke potice k moji teti, ker sem si hotela speci potico za poroko v Bolgariji. Tudi jaz sem imela zacetnisko sreco, bomo videli kako bo z naslednjo potico :D

  • Tina // Sobota, April 3, 2010

    Tvoja se kot zgleda ni nič prehladila in zgleda krasna. Ja jaz pa to “zahtevno” opravilo prelagam od včeraj na danes:). Otroci pa so po prstih hodili že včeraj, ko smo barvali pirhe;).

  • alcessa // Sobota, April 3, 2010

    Zelo prepričljivo zgleda… :-) Svojo prvo pehtranko sem jedla v Nemčiji :-) , ko je bila na obisku prijateljica z Gorenjske. Zadeva je kar v redu, ima samo en problem: preveč testa, tako kot pri mahovki in orehovki :-)

    … pri nas smo sicer delali samo orehovo in makovo potico in pri tem sem globokvzdih kot mulka smela pomagati :-) … da ne govorim o tem, da legendarne prekmurske gibanice nisem jedla več kot enkrat, dvakrat v lajfu, pa še to nekje na obisku ali v slaščičarni…

  • Nika // Sobota, April 3, 2010

    Profesionalno…

  • Sandra // Sobota, April 3, 2010

    Hvala lepa, dame. Orosile so se mi oči. :D Mi smo drugače ravno prispeli na Obalo, tako da šibam ven. Lepo lepo se imejte.

  • Sara // Sobota, April 3, 2010

    Cestitam, zelo lepa izgleda :) glede zacetniske srece pri poticah pa bolj kot to velja, da vaja dela mojstra, seveda ce mojster dela vajo :D tko da kr brez strahu naslednjic ;)

  • jst // Sobota, April 3, 2010

    Pehtran lahko posadiš na svojem balkonskem vrtičku, ga nasekljaš in zamrzneš do božiča/velike noči. Je veliko boljši kot posušen.

  • bimbo // Nedelja, April 4, 2010

    jst, pa prav to isto sem hotel zapisati! :-)

    Pehtran je tudi nadvse trdoživ. Nam vsaj dvakrat med letom usahne in spet požene, pred zimo pa čisto porjavi in se posuži. Kljub temu, da je videti za vse večne čase hin, je prva naša balkončnica, ki spomladi odžene.

    Sandra čestitam. Za pogum in za rezultat. Jaz s svojo prvo pehtranko še odlašam. Tako dolgo, da sta že dve letini pehtrana šli v nič. :-)

  • sandricasandrica // Nedelja, April 4, 2010

    Moram rečt, da je bila potica res slastna. Nekaj jo je odrajžalo na Primorsko, nekaj je je ostalo doma. Pehtran gotovo najde prostor na domačem balkonu oz. vrtu, zdaj ko peka potice ni več tabu. Hvala. :D