MamiSandra

Včasih znam biti žleht

Ponedeljek, April 12, 2010 · 23 komentarjev

Od kar pišem blog, me nekateri znanci ne obrajtajo več. Zakaj? Ker povem, kar mislim. In to, kar mislim, ni vedno vsem všeč. In ne strinjajo se vedno vsi z mojimi stališči. Včasih sem tudi žaljiva, priznam. Čeprav ne zanalašč. Na to me opozorijo kasneje drugi. Od kar pišem blog, me je marsikdo spoznal v povsem novi luči. Pisanje bloga je preklemano osebna stvar. Tvoja mnenja in življenjski nazori so na ogled vsakemu, ki redno ali povsem slučajno bere tvoje zapise. In ker ljudje nikoli nismo samo dobri ali samo slabi, ampak vedno oboje, iz tvojih zapisov občasno privre na dan gnev, ki ga nosiš s seboj. Pisanje bloga je eden od filtrov, kjer pokažeš vse, kar skrivaš v sebi. Dobro in slabo. Kdor te dlje časa bere, ve, česa je več. Zato se ali vrne na tvojo stran ali pa se kmalu odloči, da nisi več vreden ogleda.

Ker so me včeraj mnogi opozorili na to, da sem bila žaljiva, (čeprav sem mislila, da pišem zgolj svoje mnenje, ki pove več o meni kot o temi sami), se na tem mestu opravičujem vsem Cerkljanom za žalitev in zamero.

Sem se pa včeraj zvečer dolgo spraševala o tem, katera so tista področja oz. način pisanja, katerih se je treba izogibati. Česa je bolje, da se sploh ne lotiš nikoli in nikdar? Namreč, zame je blog kraj, kamor zlijem svoje misli, čeprav moje misli niso vedno samo pozitivne, kje pa. Tudi jaz znam biti jezna in žleht. Od včeraj naprej vem, da ko se mi bodo naslednjič podile po glavi nesramnosti, tega ne bom zapisala, ampak si jih samo jezno mrmrala v brk.

Zanima me pa tudi to, po katerem ključu gospodje na Siolu izbirajo zapise, ki jih prilepijo na vstopno stran. Sebe velikokrat najdem tam, čeprav sem prepričana, da marsikateri zapis ni bil vreden take pozornosti. Bi bilo morda bolje izbrati drug medij za objavo mojih zapisov, morda Blogspot ali pa kar lastno spletno stran, kjer bi veliko manj ljudi (če sploh kdo) prebralo, kar imam povedati. Tako bi lahko bila občasno tudi žaljiva, pa mi tega ne bi nihče očital oz. zameril. Je pa res, da potem ne bi nikoli več bila deležna tako raznovrstnega odziva oz. bi me bralo le nekaj somišljenikov, kar bi lahko privedlo do monotonosti. Hm … Ne vem. Naj ostane tako kot je, morda je vseeno bolje tu pa tam ustreliti v prazno in se opravičiti, kot pa ustvarjati neprebrane strani blogerske zgodovine.

  • Share/Bookmark

Kategorije: nekategorizirano · Življenjske modrosti
Tagano: , ,



23 odzivov ↓

  • Chuck // Ponedeljek, April 12, 2010

    Nikar se ne opravičuj. Cerkno je in bo še dolgo mesto oz. trg brez vizije in strategije za razvoj. Je pa vsako leto kakšna nova betonska stena in pa flika asfalta, je pa seveda tudi veliko atributov in kakšen na na pol izveden projekt :)

  • nika // Ponedeljek, April 12, 2010

    Jaz v včerajšnjem zapisu ne vidim čisto nič žaljivega. Povedala si pač svoje mnenje, razkrila vtise in naključna opažanja in to je to. Kar je bilo tudi očitno in popolnoma jasno. Če je kaj zoprnega na tem svetu, je to nezmožnost sprejemanja različnosti mnenj in zagrenjenost, ko nekdo drug razkrije očitno resnico, ki je sami v neki situaciji nismo bili sposobni videti. To seveda boli. In so ljudje na tem svetu, ki tega pač ne razumejo.

  • alcessa // Ponedeljek, April 12, 2010

    Če misliš ostati na Siolu, potem se bo po mojem skromnem mnenju počasi treba navaditi na to, da je skoraj vse, kar napišeš vredno obsojanja, in da ko te folk enkrat dobi v svoj radar, se bo vsulo nate ob vsaki priliki… (sama sem na svojem blogu včasih veliko bolj kritična, pa sem napad doživela samo enkrat, ko mi je nekdo iz vsega srca zaželel, da bi se mi zgodilo nekaj hudega, ker ne jem mesa).

    Saj veš, kritiziranje krajev na način, kot si ga izvedla ti, je običajna praksa v časopisih in knjigah in tudi marsikateri bloger si najbrž upa. Ampak ko si enkrat na udaru, ker je folk do tega trenutka mislil, da (kot mama?) nisi sposobna 3 kritičnih misli, najbrž nikoli več ne bo boljše…

    Tudi ni res, da je kvazi “zmrdovanje” nad kraji izven Ljubljane tipična slovenska lastnost… :lol: (poleg tega, da nisi naredila primerjave z Ljubljano, ampak so ti jo kar podtaknili)

    Pač obstajajo kraji, ki nam nič ne pomenijo – do česar imamo vso pravico, tudi če tašča živi tam.

  • katarina // Ponedeljek, April 12, 2010

    :) ) jaz sem že tako daleč, da ljudem, ki jih zanima kaj o meni, rečem, naj gredo na moj blog in si ga preberejo, lahko tudi po kategorijah. :) ) kar jih pač zanima.

    včasih tudi mene silijo, da se za kakšno mnenje opravičim ali naj zbrišem post, ki je za koga žaljiv, pa mi na kraj pameti ne pade. raje vidim, da se me tisti izogiba kot da bi grizla jezik. seveda vseh mnenj ne pišem, če bi jih, bi bilo res hudo, kakšna žaljiva ali taka, ki bi res komu škodovala oz. jih po nepotrebnem vznemirjala tudi ne, pišem pač tisto, kar se mi pripne za srce in kar moram dati ven iz sebe. kar se tega tiče je moj blog res moj dnevnik.

  • Clytie // Ponedeljek, April 12, 2010

    Sandra, kaj se opravičuješ? To je tvoj blog, tvoje mnenje, tvoje videnje sveta. Če komu napisano ni všeš ima dve možnosti: ali zapusti blog ali pa napiše svoje mnenje. Žal so v tem primeru zagovorniki in domnevam, da tudi prebivalci, omenjenega kraja samo potrdili, da kraj ni siv in grozljiv le na zunaj, ampak tudi navznoter, pa čeprav so se hudo trudili in to potrdili z najbolj izbranimi besedami. In v tem primeru gre za mlade ljudi, ki bi v svojem kraju lahko marsikaj spremenili. Ampak lažje je bentiti čez druge, kot dejansko pognati kolesje. Ko sem se prvič pripeljala v tisti konec, je bilo mnenje prisotnih v vozilu v stilu tele skladbice. http://www.youtube.com/watch?v=Uzae_SqbmDE Žal. Tako ga pač večina “turistov” vidi. Še dobro, da je vsaj eno smučišče, da lahko človek pobegne ven iz utesnjenosti. In če se bo na tem mestu kdo usajal kaj na moje besede: storite nekaj, da boste privabili ljudi skozi vse leto, ne samo v naravo, temveč tudi med vas in boste dokazali tisto, kar trdite v prejšnjem zapisu. Trditev, da naj žabarji in ostali pač ostanemo tam, kjer smo, je popolnoma absurdna, saj celo eden od komentatorjev priznava, da kraj dejansko živi od enega delodajalca, ki jih drži v krempljih. Torej potrebuje turizem in prijazne ljudi še toliko bolj. Ampak kot rečeno, lažje je govoriti. Če se bo zaradi tega mojega zapisa na tvoj blog spet usul plaz žaljivk, se že vnaprej iskreno opravičujem.

    Glede tvojih zapisov pa: niso žaljivi, daleč od tega. Tudi včerajšnji ni bil. Zato nadaljuj natanko tako, kot si pisala do sedaj. Takšno te imamo radi in takšno bi te radi brali še naprej. Pa lep dan :)

  • Danijel // Ponedeljek, April 12, 2010

    Imam predlog, ki bo všeč tudi vsem zgornjim komentatorjem. Cerkno se lahko promovira z novim sloganom ” Cerkno-kraj, kjer v trenutku postanete mlajši vsaj 40 let”. Vse potrebne atribute prebivalci kraja že imajo, nekaj opreme za okrasitev pa si lahko sposodijo iz muzeja v samem kraju. Lokacija bo prav primerna tudi za obisk Ljubljančanov, saj je med njimi mnogo ljubiteljev preteklih (beri socialističnih) časov. Glavno ulico pa lahko preimenujejo v Titovo, da bo vzdušje bolj domače.

  • Chiara // Ponedeljek, April 12, 2010

    Mogoče sem samo “snobovska žabarka”, ampak dejstvo je, da vsaka vas rabi kaj več od lepe cerkvice, da name naredi vtis. Nadalje sem morda še “razvajena turistka”, ki je v Sloveniji pogosto razočarana preprosto zato, ker je že preveč videla. In za to se niti v sanjah ne mislim opravičevati! Razumem, da si bila po nekaterih včerajšnjih komentarjih v dvomih, ali si šla predaleč… po mojem nisi. Poleg tega si vsaj dvakrat poudarila, da dopuščaš možnost, da je prava lepota mesteca skrita tvojim očem. Primitivni komentarji brez pravih argumentov so pač posledica dejstva, da imajo vsake oči svojega malarja in s(m)o ljudje zmožni na najbolj primitiven način izražati nestrinjanje z mnenjem drugih (sploh, če so anonimni)… to pa, tako kot tvoj zapis o tebi, tudi o komentatorjih nekaj pove. Kako že pravijo… naj vrže prvi kamen tisti, ki je brez greha. Je že tako, da se v Cerkno vračaš, a ne zaradi mesta. In skrite lepote gor ali dol, za bivanje in življenje je potrebna tudi oskrba s hrano in nujna medicinska pomoč, predvsem ko gre za otroke. Zato, ker je tam doma žlahta ali ker od tam prihaja tvoj mož, pa nikjer ne piše, da ti mora biti povšeči. Ko samo pomislim, od kod prihaja tast, sem presrečna, da s taščo živita bližje civilizaciji, ker tam gori, v tistih mali vasici (kjub prelepi zeleni naravi) skoraj sigurno ni niti trgovinice, kaj šele česa drugega… seveda pa tega ne bom rekla na obisku in/ali naglas ;)

  • Danijel // Ponedeljek, April 12, 2010

    Poznam dve vrsti ljudi. Prvi ostanejo v svojem rojstnem kraju in poskušajo nekaj narediti za ta kraj. Pa čeprav jih nekdo drži za vrat in jih razni lobiji ovirajo pri tem, da niso pri tem bolj uspešni. Potrpijo tudi to, da jim nekateri pripisujejo sivino v glavi. Druga vrsta pa so tisti, ki si izberejo lažjo pot. Odselijo se iz svojega kraja, po možnosti v veliko mesto. Tam uporabljajo vse pridobitve civilizacije in pri tem se jim ni treba niti posebej potruditi. Ves svoj intelektualni potencial pa usmerijo v pisanje na blogih in učenje drugih, kaj je demokracija in da vsak lahko piše, kar mu pride na pamet in da je pri tem omejitev le nebo. V glavah prvih je sivina, okoli glav drugih pa oblaki, saj glavo nosijo visoko in ponosno.

  • alcessa // Ponedeljek, April 12, 2010

    Danijel, potem pa obstajamo še taki, ki nas v domačih krajih niso marali preveč, ker smo imeli ideje, ki so dandanes splošno sprejemljive, par let prehitro, pa so se nas prestrašili. Ker poleg tega nismo hoteli biti del opravljalno-kljuvaškega vaškega konglomerata, smo se raje podali v veliko mesto, kjer svoje ideje uresničujemo brez zatiranja počasneje mislečih, v splošno korist družbe.

    Družba lahko namreč obstane le, če ima hkrati tradicijo in napredek. Če si pripadnik ene skupine in blatiš drugo, zgubljaš dragoceni čas.

  • Clytie // Ponedeljek, April 12, 2010

    Danijel, tvoja ideja o “pomlajevalni” tržni akciji ni slaba. Posebej zato, ker večina kraejev, ki so nekako cveteli v času socializma, zdaj bolj kot ne hira oz. stagnira, ker so “veljaki” iz prebivalcev uspešno iztisnili vse, kar se je dalo, marsikdo je pobegnil v “lepši svet” in dejansko so potrebni tisti, ki so se za svoj rojstni kraj še pripravljeni boriti, čeprav po mišljenju večine ni perspektiven in blabla. Zakaj ne bi japonskim ali drugim turistom z debelejšimi denarnicami prodali ideje socializma, vrnitve v nek drug čas in hkrati oživili kraja, pritegnili prebivalce. V tujini je precej krajev, kjer prebivalci turistom dejansko prodajajo takšne storitve in to precej uspešno. Pri nas pa, kot da se sramujemo preteklosti. Pred kratkim so na primer hoteli zrušiti Titov spomenik v Velenju, ampak so se prebivalci uspešno uprli tej ideji. Preteklost je takšna kot je. Zakaj ne bi poskušali iz nje potegniti tisto najbolje in po možnosti od nje živeti. Tudi v Cerknu.

  • Danijel // Ponedeljek, April 12, 2010

    Alcessa; Strinjam pa se, da so tudi taki primeri kot opisuješ. N Nisem pripadnik ne ene ne druge skupine, vendar posplošeno pripisovati nekaterim sivino navznoter (kot to počne Clytie) je ravno tako blatenje. Zato mislim, da je najboljše da se človek do drugih obnaša tako, kot bi sam želel, da se drugi obnašajo do njega. Vse ostalo pa je res izgubljanje časa.

  • ditka // Ponedeljek, April 12, 2010

    tisto kar si napisala o otrocih je bilo res malo pretirano.Da ne bo kdo mislil,da je v Cerknem kot v Afriki,da otroci skačejo napol nagi naokrog.

  • alcessa // Ponedeljek, April 12, 2010

    Ok, Danijel, s tem se strinjam (tvoja pripomba o obnašanju), problem imam bolj s tem, da se v odgovor na zapis o Cerknem navaja milijon napadalnih stvari, ki jih Sandra niti med vrsticami ni napisala, kaj šele direktno. Hočem reči, da so nekatere reakcije v primerjavi z zapisom absolutno pretirano žaljive in to po nepotrebnem. Hočem reči tudi, če ti je tvoj kraj všeč ali pri srcu, se mirne duše požvižgaš na mnenje drugih, ker točno veš, da imamo ljudje do krajev poseben odnos in da ima vsak svoje najljubše (tako imam jaz recimo ta problem, da moj mož prezira Berlin, jaz pa sanjam o njem – ne eden ne drugi ne skriva svojega odnosa, vendar se ne napadava medsebojno)

  • Clytie // Ponedeljek, April 12, 2010

    Danijel, če se počutiš osebno prizadetega zaradi mojih besed, ti žal me morem pomagati. Sivina se je nanašala na grozljive komentarje nekaterih pod tistim zapisom in za tem stojim. Približno enako sem posploševala, kot oni do tistih, ki niso peli hvalnic njihovemu mestu, da ne govorim posploševanja o žabarjih in ostalih. Včasih nastavljeno ogledalo očitno pokaže zanimivo podobo.

  • Danijel // Ponedeljek, April 12, 2010

    Clytie, alcessa Stvar je v tem, da nekateri želimo korektno sodelovati v debati. Nekateri komentarji so žal taki kot so in se jih ne da opravičevat. So pa taki, kot so povprečni komentarji na naših blogih. Prvih nekaj komentarjev se še ukvarja s temo, vsi naslednji pa skoraj vedno obračunavajo z drugače mislečimi. Žal, žal, …

  • katarina // Ponedeljek, April 12, 2010

    Daniel: si prepričan, da je lažje it od doma in nekje drugje uspet? :) in znabiti, da šele ko greš ven vidiš dejansko stanje “domače vasi” in ti postane kaj, kar je tistim notri nevidno, veliko bolj jasno, se megla in oblaki razkadijo. :)

  • Clytie // Ponedeljek, April 12, 2010

    Danijel, statistično gledano je tak razvoj dogodkov, v tem primeru komentiranja, nekaj povsem normalnega in bi bilo težko pričakovati kaj drugega.

  • Danijel // Ponedeljek, April 12, 2010

    Katarina, za naše kraje pregovor, da je v lastni domovini težko biti prerek, velja vsaj s faktorjem 10. In to zato, ker deluje lepa slovenska lastnost v svoji najčistejši obliki.

  • mn // Ponedeljek, April 12, 2010

    “Če misliš ostati na Siolu, potem se bo po mojem skromnem mnenju počasi treba navaditi na to, da je skoraj vse, kar napišeš vredno obsojanja…”

    To pa res. Ta portal včasih prav ni normalen. V bistvu sem ti mislila enkrat že čestitat za ohranjanje debat na nivoju. Tudi če ne maraš mojega kraja. ;)

  • Dajana // Ponedeljek, April 12, 2010

    Siol ni čisto nič drugačen od eDnevnika ali od drugih portalov. Je zelo klikan portal in kaže pač na nivo kulture v narodu… V bistvu se ti dogaja moja zgodba, Sandrica, ravno zaradi tega sem jaz zbežala iz Siola. Je pa res, da hodim vsak dan gledat, kaj je tu novega. In ja… lahko je ohranjat debate na nivoju, če govoriš o “neproblematičnih” stvareh…

    Vsekakor enostavno ohranjaj hrbtenico in svoje mnenje. Super blog imaš! ;)

  • P.J.P.J. // Ponedeljek, April 12, 2010

    Meni se vse skupaj zdi groteskno. Kapo dol Sandrica za korekten odnos. Že “primarni zapis” je bil po mojem skromnem mnenju čisto OK in izlivi frustracij nekaterih komentatorjev so šli izven meja zdravega razuma.

    Z opravičilom za prizadeta čustva in pokončno držo do lastnega mnenja si še utrdila svoje dostojanstvo.

    Ko bi ga le premogli še ostali komentatorji.

  • Aljaž // Ponedeljek, April 12, 2010

    Ta video nima nobene zveze s tem člankom, je pa zabaven! http://www.youtube.com/watch?v=tgbNymZ7vqY

  • G // Ponedeljek, April 12, 2010

    Objektivno gledano Cerkno res ni nobena “perla” ali lep turističen kraj. Jaz se sicer kot tam rojen dobro počutim. Opravičilo za prispevek se mi ne zdi na mestu, ker se mi ne zdi žaljiv. Pogled na prebivalce kraja, ki naj bi bili štirideset let za prestolnico, je pač odraz ne pretirano širokega obzorja ali če hočete (ne)inteligence tipične malomeščanske mlade mamice. Za objavo solidnih prispevkov ji manjka še precej bralske kilometrine (kaj več kot samo daleč precenjeni Čefurji raus), oziroma videti bo morala več sveta, ali kot bi rekli Cerkljani:”Bo triba še kajt paljente pajist” . Mogoče sem starokopiten in imam preveč stroge kriterije, današnji blogi so pač zgolj digitalna oblika gostilniškega pametovanja.

    Mnenje, ki ga je avtorica podala v prispevku se mi vseeno zdi daleč pod tisto meje žaljivosti, za katero bi se morala opravičiti. Pravzaprav ima do določene mere celo prav, ne samo Cerkno, cela Slovenija vključno s prestolnico je na svoj način 46 in ne 40 let za svetom, ne pozabimo, da se je pri nas II. svetovna vojna dejansko končala leta 1991.