Najlepša magnolija je zame tista, ki raste za Prirodoslovnim muzejem v Ljubljani. Pred leti mi jo je pokazal prijatelj in od tedaj dalje jo spomladi vedno občudujem.
PS: A, hvala za mapetke.
Magnolija
Torek, April 13, 2010 · 29 komentarjev
Kategorije: Mestno življenje · Pomlad · Zelenje
Tagano: cvetenje, magnolija
29 odzivov ↓
ana od srca // Torek, April 13, 2010
O, kako je lepa!
Živijo, Ana. Tale magnolija je res krasna. Ko je lepo vreme, se kolesarji in mimoidoči spontano ustavljajo pred njo in vzdihujejo, he, he. (Mimogrede, berem tvoje objave, čeprav sem zadnje čase bolj molčečna.
)
prejšnji teden je oče posadil magnolijo, zdej pa držim pesti, da čimprej zrase v veeelikooo
ana od srca // Torek, April 13, 2010
Sandra!
Glede branja pri meni, vedno sem vesela, vedno bolj pa tudi sama poznam svoje časovne stiske, ki pač naredijo, da moremo česarkoli … včasih je pa tudi tematika ali kaj drugega tisto, zaradi česar kdaj pač ne moremo pisati.
Glede magnolije – ja, tako lepa je. In dodatno lepo je, ko ima tako lepo zgradbo zraven. Zanimivo, vedno bolj so mi všeč take zgradbe!
Si me pa spomnila na neko težko zgodbo v zvezi z magnolijo … morda jo pa enkrat zapišem … Kaj pa vem, če je že čas zanjo …
Vse dobro tebi!
M&M: Krasno, držim pesti, da se fajn prime.
M&M:
Ne, ne, bolje, da gledaš daljnoročno in z optimizmom, tako je uspeh zagotovljen.
nika // Torek, April 13, 2010
Oh, I’m so grateful… http://www.youtube.com/watch?v=nkKuhAxcH7g&feature=related
niko // Torek, April 13, 2010
Zame pa je najlepši spomin na prvo magnolijo, ki sem jo videl – ob gradu (Koroški osrednji knjižnici) na Ravnah. Kako se pravzaprav spomini razcvetijo, ko ne cvetijo več.
niko // Torek, April 13, 2010
Ej, Nika, od kod si se pa ti prislinila? Ko sem vzel vpis v zakup, te še nikjer ni bilo na vidiku.
nika // Torek, April 13, 2010
Niko, prislinila sem se direkt iz vesolja. Nik ni nikoli preveč, zapomni si, dragi soimenjak.
niko // Torek, April 13, 2010
Skrb za Nike je v mojem rodu dokaj prisotna: sin je Niko, vnukinja Nika … d.s. …
Sandra // Torek, April 13, 2010
Niko: Takihle Nik ni nikoli dovolj.
Tista o spominih mi je zelo všeč.
niko // Torek, April 13, 2010
Sandra – le od kod se je vzela? Ta pa zanesljivo ni iz vesolja.
Jaz jo imam (čeprav ni moja) tik pod oknom dnevne sobe in me je s prvimi popki opozarjala, da bo pomlad. In zdaj zdaj bo zacvetela… Komaj čakam.
smoger // Torek, April 13, 2010
Zame je ni čez japonsko češnjo oz. ulico, sprehajalno pot, … japonskih češenj.
Sandra // Torek, April 13, 2010
niko: Ni, ni, zagotovo. Pa zelena tudi ni.
rozica: U, jaz bi tudi imela magnolijo pod oknom. Ker tako lepo diši.
smoger: Sem morala utipkat v Googla, da sem ugotovila, o čem govoriš.
Ja, res je lepa. Vidim, da si romantiš. 
nika // Torek, April 13, 2010
@ Niko: Me veseli, da ste tako skrbni (slin, slin). @ Sandra: Zdaj si pa tako zelo prijazno in toplo popihala na mojo ubogo slinasto dušico, da so mi kar ušesa zrasla. V tem našem virtualnem primeru bi bilo verjetno bolj primerno reči, da so se mi orosile oči… kakorkoli že… It goes right back at you!
nika: Saj bi lahko rekla, da se ti je milo storilo ob gledanju tiste potičke, pa bi ti jo z veseljem zavila za sabo.
Nick // Torek, April 13, 2010
magnolija = plastika
v soboto jih bodo masovno klasificilari in nato ekološko reciklirali. aja, še prej pa diverzificirali in posledično sortirali
amen
katarina // Torek, April 13, 2010
ooooh magnolija je moje najljubše drevo sploh
ampak close 2nd so pa japonske česnje…. zaljubila sem se v washingtonu, z več sreče kot pameti mi je uspelo uletet ravno na cherry blossom festival…. toplo priporočam
Nick: Hm … nič.
katarina: U, sliši se čarobno. Would love to go there.
Nick // Sreda, April 14, 2010
Star pregovor pravi: po rastlini se človek pozna. In za kogar so najlepše magnolije in taščini jeziki, da orhidej ne omenjam …
Nick: Da dokončam tvojo misel … ne more biti žleht.
niko // Sreda, April 14, 2010
Magnolija da je plastika? In orhideje tudi? Pa kaj ti sploh veš o rožah, ki jih tako divje kritiziraš?
Človek, omejeni, pa ti si se lotil kritike deserta s kriteriji ocenjevanja klobase.
Hehehe …
Nick // Sreda, April 14, 2010
Po rožah se pozna, kje je dekle doma …
In kjer imaš na oknih taščine jezike / ali pa orhideje, tam dekleta zame ni. Samo naprej pojdi in ne glej nazaj, baba nima domišlije.
Rože morajo rasti, magari tudi cveteti … ah pa saj ti nič ne razumeš, čuj ti Štajerc zahojeni omejeni
Nick // Sreda, April 14, 2010
sandrica
glih obratno za moje pojme in izkušnje
Nick: Radi te imamo.
Nick // Sreda, April 14, 2010
of kors
it couldn’t get better