MamiSandra

Vnosi v kategoriji 'Delo'

Dogajanje na vrtu

Sreda, April 14, 2010 · 23 komentarjev

Moj vrt je obrodil prve vidnejše sadove. In vse bolj postaja očitno, da se grem intenzivno kmetijstvo glede na število rastlinic na kvadratni decimeter.

Solata berivka

Špinača

Peteršilj

Bazilika

Balkonski paradižnik

Ampak takole med nami rečeno … Če bi tole vse naenkrat porezala, ne bi nabrala dovolj za eno večjo skledo solate. Je pa damače, to pa tudi šteje.

  • Share/Bookmark

Tagi: Delo · Dom · Mestno življenje · Pomlad · Zelenje

Znaki upanja za solato

Sreda, Marec 17, 2010 · 14 komentarjev

Baby solata berivka na mojem vrtu. To mi deli!! Še malo pa bom odprla konkurenčno podjetje Zelenim zabojčkom.

Dokupila sem še semenca za sladke feferone, drobnjak, baziliko, paradižnik (tak balkonski) in kozmejo. Vse ekološko, se razume. Se pa že vidim, kako ne bom upala solate porezat, ker mi jo bo žal.

  • Share/Bookmark

Tagi: Delo · Dom · Mestno življenje · Ročne spretnosti · Zelenje

Zavese

Torek, Marec 16, 2010 · 6 komentarjev

Malo spomladanskega čiščenja in urejanja se me je že prijelo. Kaj šele bo.

V glavnem, kaj narediš, če na policah vlada zmešnjava, tebi pa se ne ljubi pospravljati … Skriješ zmešnjavo.

  • Share/Bookmark

Tagi: Delo · Dom · Ročne spretnosti

Zastavice

Sobota, Marec 13, 2010 · 8 komentarjev

Mož mi je rekel, da ko šivam, zgleda tako, kakor da vozim slalom. Seveda sem imela nos do tal. Ampak sem opazko vzela zelo zares in zdaj vztrajno vadim. Tokrat si upam pokazati izdelek že malo bolj od blizu. Ampak še vedno ne vem, kak šiv moram uporabiti pri robljenju, na primer. Mah, bo že. Počasi se daleč pride, ne? Ja.

Sešila sem pisane zastavice za punci in jih pričvrstila na robova postelje. Puncama so všeč, kar je dobro. Moj slalom pa postaja vedno manj vijugast, kar je še bolje.

Danes sem se zelo nakurila na tole punčko iz blaga, ki jo gospa prodaja preko spleta in jo mora vsak sam zašiti  ter napolniti. Morda bo to moj naslednji podvig. Bomo videli. Do takrat bom še malo vadila.

  • Share/Bookmark

Tagi: Delo · Dom · Ročne spretnosti

Na vrtu

Nedelja, Marec 7, 2010 · 10 komentarjev

Včeraj popoldan sem bila na vrtu. Svoje meščanske roke sem zarila v črno prst in se spojila z naravo. Zasadila sem peteršilj, solato berivko, špinačo in (posebej) še hrušico. Slednjo bi morala zasaditi že pred novim letom, ampak nič hudega. Na mojem vrtu vlada zelo pozitivna mikroklima, tako da verjamem, da bo moji nevešči roki navkljub hrušica prosperirala.

Ko sem končala s sejanjem semen, sem stvar še zalila, si z roko obrisala pot s čela, dvignila pogled proti soncu in se zadovoljno nasmihala. Mi kmetje trdo garamo, ampak zvečer ležemo k počitku nasmejani. Prva naj bi iz zemljice pokukala solata, nato peteršilj, kot zadnja pa špinača. Jupi! Vsak dan bom hodila zalivat moj lepi, novi vrt, se pogovarjala s semeni, da bodo hitreje zrasla, jih pokrila, da jih ne bo zeblo … Kmalu se jim na vrtu pridružijo še paradižnik, paprika in bučke. Pa bazilika in rožmarin. Potem bo pa počasi že zmanjkalo prostora na našem malem balkonu sredi mesta.

  • Share/Bookmark

Tagi: Delo · Dom · Mestno življenje · Ročne spretnosti · Zelenje

Priprava na setev

Torek, Marec 2, 2010 · 6 komentarjev

In nadela si bom sejalčeva oblačila in gumijaste škornje za na vrt, pa seveda platnene rokavice, ki se bodo barvno ujemale z novim vrtnarskim klobukom, ter pričela z okopavanjem vrta za setev. Plan dela je pripravljen. Semenca kupljena. Sonček sije. Gremo.

A kje da imamo vrt? Ja, na balkonu, seveda.

  • Share/Bookmark

Tagi: Delo · Dom · Mestno življenje · Pomlad · Ročne spretnosti · Zelenje

Preurejamo

Četrtek, Februar 25, 2010 · 2 komentarjev

Že nekaj dni fanatično listam po strganih Ikejinih katalogih, pišem seznam, kode, cene izdelkov. Danes pa je dan D. Gremo v Ikejo.

Vsako podnajemniško stanovanje, v katerem smo do sedaj bivali, je bilo potrebno prirediti trenutnim potrebam. In ker nikoli nismo smeli zavreči vsega, kar nismo rabili, ker seveda ni bilo naše, smo si izmišljevali vse možno, zato da smo na koncu prestavili en sam kos pohištva. Tokrat nam je lastnica dovolila nekaj več premikov, zdaj pa je potrebno luknje zapolniti.

  • Share/Bookmark

Tagi: Delo · Dom · Potepanja

Kako je moj brat postal vojak

Petek, Januar 15, 2010 · 39 komentarjev

600 evrov neto plače so mu ponujali za delo diplomiranega strojnika. Tisti najbolj radodarni pa 800. Verjamem, da bi delavka Mure tako ponudbo z veseljem sprejela, ampak moj brat je šel raje vozit ribe za neko izolsko podjetje, ki mu je za nočno delo trikrat tedensko dalo 1300 evrov neto plače. V prostem času pa je hodil še na Univerzo za pomorstvo in promet ter diplomiral kot navtik. Z dvema diplomama v žepu je mislil, da bo lažje našel službo – bolje plačano službo. Pa se je motil. Dokler ni nekega dne slišal, da v slovenski mornarici rabijo diplomirane strojnike.

In tako se je zgodilo, da je moj brat postal vojak. Miiirno! Podpisal je pogodbo in trenutno gara ko črnc na svojem prvem usposabljanju. Še nikoli v življenju se ni tolikokrat obril kot te dni. Ker zjutraj na postroju en vojak ni imel na glavi kape, so morali biti vsi ves dan brez kape. Ker niso korakali kot eden, so se štiri ure vrteli v krogu in korakali. Po prvem dnevu jih je pet odšlo domov. Ampak, če si pred tem tri leta vozil ribe na relaciji Milano, Trst, Ljubljana, Maribor in poslušal globokoumne debate o litrih popitega piva ter dolžini udov v najnovejših porno filmih, si pripravljen korakati ves dan, če je treba, ne samo štiri ure. Samo razmišljati ne smeš, pravi. To zadnje bo, kolikor ga poznam, bolj težko izvedljivo, ampak, kot rečeno, v sili še hudič muhe žre. Srečno, bratec. Zdaj si v službi domovine.

  • Share/Bookmark

Tagi: Delo · nekategorizirano

Pretiravanje?

Petek, December 11, 2009 · 20 komentarjev

4450.jpg

Če niste med tistimi, ki so vas na avtocesti presenetile živali, pijani vozniki ali pa norci kar tako, najbrž sodite med tiste, obolele za sezonsko ali prašičjo gripo, oziroma take, ki se je na smrt bojijo in zato ne upajo več iz stanovanja. Ne? Potem pa ste, hočeš ali nočeš, le del človeštva, ki mu grozi ekološka katastrofa.

Zadnje dni sem kar nekaj mimoidočih in znancev slišala tarnati, da se vsega bojijo. Da se jim zdi življenje prenapihnjen balon, za kar povečini krivijo medije in vse bolj verjamejo tistim, ki v vsem tem vidijo teorijo zarote. Prijateljica vsakič, ko sede v avto, pomisli na to, ali bo živa prišla do cilja. Mama, ki sem jo slučajno srečala v zdravstvenem domu pred cepljenjem proti novi gripi, je trepetala od strahu, ker ni bila prepričana, ali bo s cepljenjem pomagala otrokoma ali ju bo preprosto ugonobila. In skorajda ga ni junaka, ki ne bi že zgodaj spomladi kupil sončne kreme faktor 30 in več, da ga ne bi skurili UV žarki, ki zaradi vse večje ozonske luknje strašijo iz višav. Da o zaskrbljenosti ob gledanju ogroženih severnih medvedov, lomljenja ledenikov in sapo jemajočih cunamijev sploh ne govorimo.

Res je vse že malo morbidno. Pa vendar. Kaj ko bi ta pretirani strah in skrbi obrnili sebi v prid? Kaj ko bi s strahospoštovanjem sedli v avto in dvignili kulturo vožnje? Kaj ko bi nehali iskati teorije zarote, kjer jih ni, se cepili proti novi gripi in sebi ter svojim najbližjim dejansko prihranili hude zaplete ob morebitni okužbi z virusom H1N1? Kaj ko bi z nasmehom spremljali okoljevarstvene konference, ki ne bodo nujno rešile ekološke katastrofe na tem našem planetu, bodo pa pripomogle k temu, da bomo državljani dihali bolj svež zrak v mestih, se znebili nadležnega hrupa, uživali prednosti obnovljivih virov energije in imeli cenejšo elektriko? Kaj pa, če se ne bi več izključno bali vsega, kar vidimo in slišimo, ter se sklicevali na razne teorije zarote? Kaj pa, če bi strah pretopili v pozitivno nastrojenost, pa čeprav samo v svojem avtu/svoji družini/delovnem mestu/okolici? Mislim, da bi bili pozitivno presenečeni.

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark

Tagi: Delo · Ekologija · nekategorizirano · Življenjske modrosti

Sušilnega in pomivalnega stroja ne dam

Ponedeljek, December 7, 2009 · 14 komentarjev

spaceball.gif

Velikokrat je sodobna tehnologija prav nadležna reč, še posebej, če nisi ravno tehničen tip. Ampak ni vsa nova tehnika strah zbujajoča. Posebej, kadar gre za izume kot so pomivalni stroj, sušilni stroj, LCD televizor, mikrovalovna pečica in še in še. Starejši ljudje navadno zamahnejo z roko in zagodrnjajo, Kaj vam bo to, posodo lahko tudi na roke pomijete, mleko pa je na štedilniku prav tako toplo, ali kaj podobnega.

Ampak vsa ta čuda tehnike so dejansko bolj varčna od tradicionalnega ročnega pranja itd. Pri ročnem pomivanju posode naj bi štiričlanska družina porabila približno 100 l vode (če spadate med tiste, ki pustijo, da voda teče med pomivanjem), malo boljši pomivalni stroj pa je porabi le kakih 14 l (pri daljšem programu pranja). Ok, prišteti je treba porabo elektrike, pa vendar je računica jasna. Sušenje perila je sicer najbolje opraviti na prostem, o tem ni dvoma. A vendar marsikdo tega ne more storiti. Če živiš v mestu v stolpnici, si obsojen na sušenje v stanovanju. To pa je zelo zoprna reč. Prvič zato, ker stojal nimaš kam dati, in tudi zato, ker se včasih od vlage, ki jo puščajo cunje, ne da dihati. Sušilni stroj je zelo pametna rešitev (kondenzacijski pa sploh). Je sicer dokaj velik porabnik elektrike, ampak ko iz njega vzamete perilo, večine perila ni potrebno likati (pod pogojem, da ga takoj zložite in pospravite v omaro). Za primerjavo, ena ura likanja nas stane več električne energije, kot je porabi sušilni stroj razreda A. In koliko časa nam kar naenkrat ostane, ko posodo opere pomivalni stroj, ko ni treba več obešati perila, ga prekladati iz sobe v sobo in likati. Neprecenljivo.

Tisti, ki nosite očala, boste morda pritrdili, kako paše gledati televizijo na LCD zaslonu. Pa še tisto nadležno piskanje, značilno za škatlaste tv aparate, čudežno izgine. Na področju porabe elektrike so sicer tv sprejemniki naredili bolj majhen napredek, ker njihova poraba ni pretirano manjša kot pri starejših televizorjih. Je pa. In kdo bi se odrekel luksuzu v parih sekundah pogrete hrane, ki nam jo nudi mikrovalovna pečica. Tu bo marsikdo rekel, da je hrana obsevana in nezdrava. Mogoče res, ni pa nič z gotovostjo dokazanega. In res je lepo zvečer hrano, ki je ostala od kosila, v 1 minuti pogreti s krožnikom vred in pri tem ne umazati še vsaj enega lonca, ki ga je treba potem prav tako pomiti.

Zame sta pomivalni in sušilni stroj pravi balzam za dušo. Ko smo ju pripeljali domov, se mi je zdelo, da vem, kako so se počutile nekoč ženske, ko so izumili pralni stroj. Ja, res. Nekaterih reči ne bi zamenjala za nič na svetu. Sušilni in pomivalni stroj sta gotovo med njimi.

  • Share/Bookmark

Tagi: Delo · Dom · Ekologija · Mestno življenje · nekategorizirano