MamiSandra

Vnosi v kategoriji 'Ekologija'

Pretiravanje?

Petek, December 11, 2009 · 20 komentarjev

4450.jpg

Če niste med tistimi, ki so vas na avtocesti presenetile živali, pijani vozniki ali pa norci kar tako, najbrž sodite med tiste, obolele za sezonsko ali prašičjo gripo, oziroma take, ki se je na smrt bojijo in zato ne upajo več iz stanovanja. Ne? Potem pa ste, hočeš ali nočeš, le del človeštva, ki mu grozi ekološka katastrofa.

Zadnje dni sem kar nekaj mimoidočih in znancev slišala tarnati, da se vsega bojijo. Da se jim zdi življenje prenapihnjen balon, za kar povečini krivijo medije in vse bolj verjamejo tistim, ki v vsem tem vidijo teorijo zarote. Prijateljica vsakič, ko sede v avto, pomisli na to, ali bo živa prišla do cilja. Mama, ki sem jo slučajno srečala v zdravstvenem domu pred cepljenjem proti novi gripi, je trepetala od strahu, ker ni bila prepričana, ali bo s cepljenjem pomagala otrokoma ali ju bo preprosto ugonobila. In skorajda ga ni junaka, ki ne bi že zgodaj spomladi kupil sončne kreme faktor 30 in več, da ga ne bi skurili UV žarki, ki zaradi vse večje ozonske luknje strašijo iz višav. Da o zaskrbljenosti ob gledanju ogroženih severnih medvedov, lomljenja ledenikov in sapo jemajočih cunamijev sploh ne govorimo.

Res je vse že malo morbidno. Pa vendar. Kaj ko bi ta pretirani strah in skrbi obrnili sebi v prid? Kaj ko bi s strahospoštovanjem sedli v avto in dvignili kulturo vožnje? Kaj ko bi nehali iskati teorije zarote, kjer jih ni, se cepili proti novi gripi in sebi ter svojim najbližjim dejansko prihranili hude zaplete ob morebitni okužbi z virusom H1N1? Kaj ko bi z nasmehom spremljali okoljevarstvene konference, ki ne bodo nujno rešile ekološke katastrofe na tem našem planetu, bodo pa pripomogle k temu, da bomo državljani dihali bolj svež zrak v mestih, se znebili nadležnega hrupa, uživali prednosti obnovljivih virov energije in imeli cenejšo elektriko? Kaj pa, če se ne bi več izključno bali vsega, kar vidimo in slišimo, ter se sklicevali na razne teorije zarote? Kaj pa, če bi strah pretopili v pozitivno nastrojenost, pa čeprav samo v svojem avtu/svoji družini/delovnem mestu/okolici? Mislim, da bi bili pozitivno presenečeni.

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark

Tagi: Delo · Ekologija · nekategorizirano · Življenjske modrosti

Dragi dedek Mraz,

Ponedeljek, December 7, 2009 · 6 komentarjev

če res obstajaš, potem imam letos eno čisto tapravo željo, in sicer, da našo Ljubljano spremeniš v tole nemško mesto (posnetek morate zavrteti naprej do 10:10 min).

V evropskih mestih visijo tile jumbo plakati. A jih v Ljubljano tudi dobimo? Morda pa ne, da ne bo Pahor videti kot kak Dorian Gray.

greenpeace_ad_obama.jpg

  • Share/Bookmark

Tagi: Ekologija

Sušilnega in pomivalnega stroja ne dam

Ponedeljek, December 7, 2009 · 14 komentarjev

spaceball.gif

Velikokrat je sodobna tehnologija prav nadležna reč, še posebej, če nisi ravno tehničen tip. Ampak ni vsa nova tehnika strah zbujajoča. Posebej, kadar gre za izume kot so pomivalni stroj, sušilni stroj, LCD televizor, mikrovalovna pečica in še in še. Starejši ljudje navadno zamahnejo z roko in zagodrnjajo, Kaj vam bo to, posodo lahko tudi na roke pomijete, mleko pa je na štedilniku prav tako toplo, ali kaj podobnega.

Ampak vsa ta čuda tehnike so dejansko bolj varčna od tradicionalnega ročnega pranja itd. Pri ročnem pomivanju posode naj bi štiričlanska družina porabila približno 100 l vode (če spadate med tiste, ki pustijo, da voda teče med pomivanjem), malo boljši pomivalni stroj pa je porabi le kakih 14 l (pri daljšem programu pranja). Ok, prišteti je treba porabo elektrike, pa vendar je računica jasna. Sušenje perila je sicer najbolje opraviti na prostem, o tem ni dvoma. A vendar marsikdo tega ne more storiti. Če živiš v mestu v stolpnici, si obsojen na sušenje v stanovanju. To pa je zelo zoprna reč. Prvič zato, ker stojal nimaš kam dati, in tudi zato, ker se včasih od vlage, ki jo puščajo cunje, ne da dihati. Sušilni stroj je zelo pametna rešitev (kondenzacijski pa sploh). Je sicer dokaj velik porabnik elektrike, ampak ko iz njega vzamete perilo, večine perila ni potrebno likati (pod pogojem, da ga takoj zložite in pospravite v omaro). Za primerjavo, ena ura likanja nas stane več električne energije, kot je porabi sušilni stroj razreda A. In koliko časa nam kar naenkrat ostane, ko posodo opere pomivalni stroj, ko ni treba več obešati perila, ga prekladati iz sobe v sobo in likati. Neprecenljivo.

Tisti, ki nosite očala, boste morda pritrdili, kako paše gledati televizijo na LCD zaslonu. Pa še tisto nadležno piskanje, značilno za škatlaste tv aparate, čudežno izgine. Na področju porabe elektrike so sicer tv sprejemniki naredili bolj majhen napredek, ker njihova poraba ni pretirano manjša kot pri starejših televizorjih. Je pa. In kdo bi se odrekel luksuzu v parih sekundah pogrete hrane, ki nam jo nudi mikrovalovna pečica. Tu bo marsikdo rekel, da je hrana obsevana in nezdrava. Mogoče res, ni pa nič z gotovostjo dokazanega. In res je lepo zvečer hrano, ki je ostala od kosila, v 1 minuti pogreti s krožnikom vred in pri tem ne umazati še vsaj enega lonca, ki ga je treba potem prav tako pomiti.

Zame sta pomivalni in sušilni stroj pravi balzam za dušo. Ko smo ju pripeljali domov, se mi je zdelo, da vem, kako so se počutile nekoč ženske, ko so izumili pralni stroj. Ja, res. Nekaterih reči ne bi zamenjala za nič na svetu. Sušilni in pomivalni stroj sta gotovo med njimi.

  • Share/Bookmark

Tagi: Delo · Dom · Ekologija · Mestno življenje · nekategorizirano

Zelenjava in sadje na dom

Petek, November 13, 2009 · 18 komentarjev

Tržna niša, ni kaj. Gospod, ki nam je včeraj zvečer že vidno utrujen dostavil zeleni zabojček z ekološko pridelanima sadjem in zelenjavo, je odkril manjko na trgu. Pred nekaj dnevi sem na Siolovi starni (na tem blogu) videla reklamo za to vrsto ponudbe in jo nemudoma pograbila. Zgleda, da nisem bila edina, ker je imel gospod včeraj toliko dela z razvažanjem zabojčkov, da bodo nekateri morali počakati do danes.

V glavnem, naročili smo srednji zabojček, ki stane 18 evrov, dobili pa malega, ker je prišlo do pomote. Gospod se je zelo opravičeval in mi dal 2 evra popusta na ceno malega zabojčka. Vse skupaj je bilo zelo lično zavito, z zeleno etiketo in našim naslovom. Notri smo odkrili krompir, čebulo, česen, korenje, kolerabo, zeleno, tri vrste solate, zeljnato glavo, por in jabolka. Jabolka smo takoj poskusili in so superdobrega okusa. Kiselkasto medena. Danes pa smo za kosilo natrebili še solato in pol sklede jo je zmanjkalo, še preden sem postavila vse stvari na mizo (pojedel jo je mož, ki do pred kratkim solate niti videti ni mogel … se pravi, da je res dobra). Zraven so bila še kratka navodila za uporabo: s katerih ekoloških kmetij prihajajo pridelki, kako je s plačilom in vračanjem zabojčkov in recept za pripravo zeljnatih zavitkov. Kako priročno.

Mislim, da bo to kar naš redni način kupovanja zelenjave. Le da bomo morali za pet člansko družino naročati velik zabojček.

PS: Na zgornji sliki ni vsega, kar je bilo v zabojčku. Pa vendar, tako nekako tole zgleda.

  • Share/Bookmark

Tagi: Ekologija · Kuharija · Mestno življenje · nekategorizirano