MamiSandra

Vnosi v kategoriji 'Kuharija'

Popečeni jajčevci

Nedelja, April 18, 2010 · 18 komentarjev

Če imate radi jajčevce … in česen, potem berite dalje.

Za zgornjo jed potrebujete: 1 ali 2 jajčevca, česen, peteršilj, olivno olje, sol

Jajčevec olupite in ga narežete na tanke rezine. Rezine popečete na segretem olju na obeh straneh. Nato jih položite v keramično posodo, jih posolite, potresete s česnom in peteršiljem ter prelijete z olivnim oljem. Jed servirate hladno.

Kmalu bo tu mesec maj in z njim sezona piknikov na prostem. Tale jed je kot nalašč za tovrstne priložnosti.

  • Share/Bookmark

Tagi: Kuharija · Ročne spretnosti

Kokošji žgvacet

Petek, April 16, 2010 · 19 komentarjev

Vas že kaj mika poletje? Mi že kujemo velikopotezne načrte o avtodomu in Skandinaviji, pa se nam vedno vse ustavi pri vrtoglavih cenah. Na koncu bomo spet pristali na hrvaški obali. Morda kdo ve, ali letos smeš na hrvaško obalo v bikiniju, če tvoja ritka ne izgleda taka kot tista iz reklame? Najbrž ne. Upam, da bodo poskrbeli za razočarane gospodinje, ki bomo skrivale svojo zadnjico v senci.

Najmanj, kar nam lahko ponudijo v znak sprave, je dobro kosilo na račun turističke zajednice. Recimo nekaj takega …

Ta istrska jed, imenovana kokošji žgvacet, je zelo lahka in okusna, ravno pravšnja za prehod med kaloričnimi zimskimi pregrehami in lahkotnimi poletnimi prigrizki. Na manjšo rit!

Piščančje nogice (lahko tudi perutničke in druge kose cele kokoši) prepražimo na oljčnem olju in dodamo sesekljano čebulo. Solimo in popopramo. Ko je čebula prepražena, dodamo na kocke narezan paradižnik ali šalšo, premešamo in dušimo, da tekočina izpari. Potresemo z malo moke, zalijemo z vodo ali jušno osnovo in začinimo z baziliko in majaronom. Kuhamo na zmernem ognju, dokler se meso ne zmehča.

  • Share/Bookmark

Tagi: Kuharija · Ročne spretnosti · nekategorizirano

Zajtrk

Petek, April 9, 2010 · 24 komentarjev

Po dolgem času sem si spet privoščila zajtrk. Človek sploh ne ve, kaj zamuja, ko zjutraj spije samo eno kavo na prazen želodec. Zajtrk je zakon.

Lep dan vam želim in upam, da ste že jedli.

  • Share/Bookmark

Tagi: Kuharija

Iz gozda v ponev

Četrtek, April 8, 2010 · 16 komentarjev

Od kar je v Ljubljani ekološka tržnica, opažam, da ljudje kupujejo neko čudno rastlinje, za katerega do pred kratkim nisem imela pojma, kaj sploh je. Kaj šele, da bi ga znala primerno uporabiti. Potem sem v zelenem zabojčku nekega dne odkrila čemažev zvarek, za katerega smo nevedneži dobili priložena navodila za uporabo. In ker mi je bil čemaž takoj všeč, sem tudi jaz začela posegati po čudnem listju na tržnici. Vse dokler me ni M&M hudomušno vprašala, koliko plačujem za nekaj, kar zastonj raste v gozdu. In tako sem se ondan podala na lov za čemažem.

Čemaž je ena taka simpatična rastlinica z zelo gladkimi zelenimi listi, ki začetek pomladi živo zeleno obarvajo pobočja gozdov. Ne morete ga zgrešiti, kajti zelooo zavdarja po česnu. Če ga odtrgate, seveda. Sicer ne. Pod Veliko planino sem zavila s poti in zagledala čemaževo preprogo. Listje je bilo zelo hitro osmukano in shranjeno. Ko sem kupila še pinjole, je nastal čemažev pesto. Po receptu mojstrice M&M.

Čemaž lahko mirno uporabite v katerikoli jedi namesto česna. Jaz sem ga včeraj dala celo v nadev za lignje. In bili so super.

Potrebujete: kalamare, česen, peteršilj (jaz sem uporabila čemaž namesto česna in peteršilja), drobtine, oljčno olje, sol in zobotrebce za spenjanje

Kalamare očistite in jim odrežete lovke. Lovke sesekljate s česnom in peteršiljem, jim dodate drobtine in malce posolite. S tem nadevom napolnite kalamare in jih spnete z zobotrebcem. Zložite jih v ponev na segreto oljčno olje in na zmernem ognju dušite, dokler se ne zmehčajo. Ko so na eni strani ocvrti, jih obrnete še na drugo. Med dušenjem lahko dolijete nekaj belega vina.

Recept je iz meni zelo ljube kuharice Istrska kuhinja.

  • Share/Bookmark

Tagi: Kuharija · Pomlad · Ročne spretnosti · Zelenje · nekategorizirano

Praznične

Torek, April 6, 2010 · 2 komentarjev

Ti prazniki so pri nas minili mirno in sproščeno. MamiSandra je po zaslugi M&M odkrila nasade čemaža. Se prelevila v fanatično nabiralko in posmukala del smrdečega listja pod Veliko planino. Danes se bom lotila izdelave pesta, s katerim bom kot kaka teta Pehta vse domače varovala pred virusno in bakterijsko golaznijo.

Tudi kak jajček smo si drznili pobarvati, čeprav nismo pogani.

Sladko seveda ni smelo manjkati.

Pa slano tudi ne. Z možem sva se zelo razveselila prvih letošnjih špargljev, iz katerih je nastala fritaja s šparglji in paradižnikom. Šparglje sicer nisva nabrala sama, ker sva bila prelena, zato sva z veseljem domov odnesla tiste od none in deda.

In v sosednji ulici sem odkrila prvo letošnjo razcvetelo magnolijo. Obožujem to rastlino.

Lep dan vam želim. Potolažite se s tem, da je danes že torek in da je konec tedna en dan bližje kot sicer ob začetkih delovnega tedna.

  • Share/Bookmark

Tagi: Družina · Kuharija · Mestno življenje · Pomlad · Potepanja · Praznovanja · Ročne spretnosti · Zelenje

Kuharski … hm … recept

Sreda, Marec 31, 2010 · 18 komentarjev

V mojem e-nabiralniku se je znašlo nekaj zelo mamljivega. Pošiljateljica je zadevščino našla na neki slovenski kuharski strani in se toplo priporoča za kak kuharski nasvet, če komu uspe pripraviti kaj užitnega po naslednjem … hm … receptu.

STROČJI FIŽOL V ČESEN OMAKA

1 1 / 2 lbs. stročji fižol 4 oz. Shitake sveže gobe (po želji) 1 / 2 skodelice nariban parmezan (po želji) 1 / 4 skodelice ekstra deviško oljčno olje 1 žlica masla 1 / 4 skodelice sveže italijanski peteršilj, sesekljano ščepec sveža bazilika in origano, mleto ščepec rdeče paprike kosmičev 1 / 2 skodelice plain Mrvice kruha (neobvezno) 8 strokov česna, olupljen

V Ponev z dolgim ročajem, prinese 5 skodelice vode, da zavre z 1 žlico soli. Dodamo sveže stročji fižol (godala in odstranjenimi peclji). Vremo fižol za 4-5 minut, dokler se ponudba ne pa prekuhano. Pri razpisu, šok fižol v skledo vode, ledu, da se prepreči overcooking in obdržati svetlo zeleno barvo. Odstrani po 30 sekundah in pustite, beg v Cjedilo.

V veliko težkih skillet dna, toplotne oljčnega olja s stroki česna in gobe. Prepražimo česen, dokler ne postane tan, vendar ne rjavi. Mash česen v olje z tines za vilice. Dodamo ohlajen fižol, peteršilj, maslo in ostale sestavine. Toss s sirom in drobtine kruha (neobvezno) in služiti, ko maslo ne raztopi.

Cook’s Note: Česen klinčki lahko odpravijo pred postrežbo, ali v levo za dodati okus, po želji. Česen je mogoče pureed ali stisniti skozi sito, vendar pa bo to odpravila “pražen”, česen, okus, ki označuje to jed. Se lahko postrežemo toplo ali hladno (če dobi prehlad, izpustijo masla).

Variacije: strip pustega slanine ali pancete lahko sautéed v olivnem olju, preden dodate česen, nato razpadel palca Za Pikantan okus, lahko fižol vroči hladno, kot solato, oblečena in z nekaj kapljic limone ali sveže iztisnjeni balzamični kis.

Kaj pravite, bo šlo?

  • Share/Bookmark

Tagi: Kuharija · Ročne spretnosti

Skutna torta z limetami

Ponedeljek, Marec 15, 2010 · 31 komentarjev

Dragi moji, torta je bila pa božanska. Recept zanjo sem našla v februarski številki revije Ambient, kjer pod rubriko arhitektura kuhanja mladi arhitekti vsakič nekaj skuhajo ali pa spečejo. Seveda je vse videti krasno, ker arhitekti to potem še tako zdizajnirajo, da bi najraje pojedel kar tisti list papirja. Ampak tokrat sem stvar preverila in … njami, še bi, mami.

Če v kratkem slavite, ali pa če gostite taščo in tasta, potem je to prava stvar.

Potrebujete: (za testo) 150 g masla, 250 g piškotov baby, (za kremo) 500 g pasirane skute, 300 g vaniljevega jogurta, 250 ml sladke smetane, 100 g sladkorja, sok 3 limet, 6 listov bele želatine

Piškote zmeljete v drobtine, dodate stopljeno maslo in zmešate v maso. Dno tortnega modela s snemljivim obodom prekrijete z maso in jo s prsti potlačite. Model postavite v hladilnik za eno uro. V posodi zmešate skuto, vaniljev jogurt, sladkor in dodate stepeno smetano. Namočite želatino. V lončku segrejete sok treh limet in v njem raztopite želatino. Ohlajen sok vlijete v skutno zmes in vse skupaj dobro premešate. Kremo nadevate na testo v modelu. Torto postavite v hladilnik za 5 ur, da se krema strdi. Zgornjo površino posujete s kokosovo moko.

PS: Če vas heca želatina v lističih, lahko mirne duše uporabite tisto v prahu, ki je neprimerno lažja za uporabo. Rezultat je pa isti.

  • Share/Bookmark

Tagi: Družina · Kuharija · Praznovanja · Ročne spretnosti

Tortilja

Petek, Marec 12, 2010 · 27 komentarjev

Evo, danes spet ena kuharska, da si popravim povprečje. Španska tortilja.

Olupite 2 krompirja, narežite ju na kocke in skuhajte. V manjši ponvi medtem prepražite sesekljano čebulo. Jaz sem čebuli dodala še šparglje (lanske, iz zmrzovalnika). Ko je čebula nared, v ponev stresite kuhan in odcejen krompir ter vsaj šest razžvrkljanih in osoljenih jajčk. Pustite, da se tortilja zapeče najprej na eni strani (na najmanjšem ognju), potem jo obrnite in zapecite še na drugi strani. Obrnete jo tako, da ponev prekrijete z večjim krožnikom, ponev obrnete, da tortilja pade na krožnik, potem pa jo s krožnika vrnete v ponev. Ni težko, pazite le, da je ponev teflonska, sicer se bo vse zalepilo za dno.

  • Share/Bookmark

Tagi: Kuharija · Ročne spretnosti

Pita gužvara

Torek, Marec 9, 2010 · 11 komentarjev

To, da imam raznolike korenine, kar se nacionalnosti staršev in starih staršev tiče, sem si vedno štela v prid. Na žalost so južne gene v mojo družino vedno prinesli moški. Kar pomeni, da me niso mogli naučiti kuhati južnih specialitet. Saj veste, južni moški ne kuhajo, oni spijo do dvanajstih, se ne brijejo, kadijo, si vrtajo po nosu, prdijo in kolnejo vsevprek. Če moškemu z juga vzameš žensko, ki mu kuha pere in lika, je kot da bi mu odsekal obe roki. Postane invalid. Menda je vse res. Ampak to ni zapis o medkulturnih razlikah, temveč o tem, kako sem dolgo hrepenela po doma kuhanih južnih jedeh in o tem, kako sem debitirala v južnjaški kuhinji.

Še dobro, da obstaja internet, ki nima spola in te brez težav nauči vseh trikov velikih mojstrov. In tako sem spekla svojo prvo pravo pito. Pito gužvaro. Zmečkano pito. Na spletu boste naleteli na veliko bolj ali manj podobnih receptov. Moj je tak …

Potrebujete: 6 listov vlečenega testa, 300 g nepasirane skute, kislo smetano ali kajmak, 3 jajca, žlico masla, blitvo (če bo pita zelenjavna), sol, olje

Skuto, jajca, kislo smetano (pa ne čisto vse), maslo in sol zmešate v gladko maso. Masi dodate kuhano blitvo, če želite imeti zelenjavno pito. V to maso natrgate en list vlečenega testa in ga dodobra prepojite s skutino mešanico. Pekač namastite in nanj položite 3 liste vlečenega testa, tako da vsakega tanko premažete z oljem. Na obložen pekač vlijete mešanico z namočenim testom, robove spodnjega testa zavihate navznoter in poskrbite, da se tudi ti prepojijo s skutino mešanico. Vse skupaj prekrijete še s preostalima dvema listoma vlečenega testa, katera malce obrežete in premažete z oljem in preostalo kislo smetano. Pekač postavite v ogreto pečico na 200 stopinj in pečete 35 do 40 minut.

Seveda se k piti najbolje poda jogurt. Ker pa sem jaz čefurka z jodlarskim klobukom na glavi, sem zraven pite jedla zeleno solato s česnom. Samo še goveja juhica je manjkala pa bi bila slika popolna.

  • Share/Bookmark

Tagi: Kuharija · Ročne spretnosti · nekategorizirano

Zajtrk

Sobota, Februar 27, 2010 · 25 komentarjev

Pri nas se jutro začne zelo zgodaj. Tako zelo zgodaj, da šele čez pol ure zasvetijo prve luči v sosednjem bloku. In ob tej rani uri (zlati uri … joj, kdo si je to izmislil?) imamo prvi zajtrk; drugi je na vrsti veliko kasneje, takrat, ko zajtrkujejo normalni ljudje. Potem se zunaj počasi zdani, otroci se zaigrajo, stanovanje je v razsulu. Jaz se odločim, da bom malo poklicala domov, da javim, da je z nami vse ok, in vprašam, kako kaj oni. Starše pa skoraj infarkt, ko vsi prestrašeni skočijo iz postelje, češ, kdo tako zgodaj kliče, najbrž mora biti zelo resno. Aja, ura je šele osem, ups.

Za naš drugi zajtrk sem danes naredila kruhke v jajčku, posute s sladkorjem. To nama je z bratom velikokrat pripravila mama. In potem sem bila kot Proust in njegove magdalenice, ki so ga ponesle v mladost (ali če vam je bliže, kot znani francoski kuharski kritik v risanki Ratatouille). Preveval me topel občutek sreče in zadovoljstva. In zdelo se mi je, da mi noge spet bingljajo samo do polovice stola. In da me mama sprašuje, če bom še kakava, brat pa poka face na drugi strani mize in je tako smešen, da bruhnem v smeh, kakav pa iz ust po mizi. Mama je seveda huda, ampak ne čisto zares. Vzame krpo, pobriše mizo in vse je spet v najlepšem redu.

Zame so kruhki, namočeni v jajčku, to, kar je za mnoge mamina goveja juha ob nedeljah točno ob dvanajstih, ali pa sarma za novo leto, oziroma riževa čokolada v babičini shrambi. Nekaj posebnega, samo mojega, vez z domom in otroštvom. Upam, da se jih bodo tudi moji otroci spominjali na podoben način.

Če vas zanima, kako jih pripravim, je tule recept.

Kruh (v tem primeru je najboljši bel) narežite na rezine. Razžvrkljajte dve jajci in jima dodajte malce mleka. Rezine kruha dobro namočite v jajčni mešanici, dajte v ponev z ogretim oljem in jih zlato zapecite na vsaki strani (ogenj ne sme biti premočan). Položite jih na krožnik in posujte s sladkorjem.

  • Share/Bookmark

Tagi: Dom · Družina · Kuharija · Ročne spretnosti