MamiSandra

Vnosi v kategoriji 'Mestno življenje'

Znaki upanja za solato

Sreda, Marec 17, 2010 · 14 komentarjev

Baby solata berivka na mojem vrtu. To mi deli!! Še malo pa bom odprla konkurenčno podjetje Zelenim zabojčkom.

Dokupila sem še semenca za sladke feferone, drobnjak, baziliko, paradižnik (tak balkonski) in kozmejo. Vse ekološko, se razume. Se pa že vidim, kako ne bom upala solate porezat, ker mi jo bo žal.

  • Share/Bookmark

Tagi: Delo · Dom · Mestno življenje · Ročne spretnosti · Zelenje

Na vrtu

Nedelja, Marec 7, 2010 · 10 komentarjev

Včeraj popoldan sem bila na vrtu. Svoje meščanske roke sem zarila v črno prst in se spojila z naravo. Zasadila sem peteršilj, solato berivko, špinačo in (posebej) še hrušico. Slednjo bi morala zasaditi že pred novim letom, ampak nič hudega. Na mojem vrtu vlada zelo pozitivna mikroklima, tako da verjamem, da bo moji nevešči roki navkljub hrušica prosperirala.

Ko sem končala s sejanjem semen, sem stvar še zalila, si z roko obrisala pot s čela, dvignila pogled proti soncu in se zadovoljno nasmihala. Mi kmetje trdo garamo, ampak zvečer ležemo k počitku nasmejani. Prva naj bi iz zemljice pokukala solata, nato peteršilj, kot zadnja pa špinača. Jupi! Vsak dan bom hodila zalivat moj lepi, novi vrt, se pogovarjala s semeni, da bodo hitreje zrasla, jih pokrila, da jih ne bo zeblo … Kmalu se jim na vrtu pridružijo še paradižnik, paprika in bučke. Pa bazilika in rožmarin. Potem bo pa počasi že zmanjkalo prostora na našem malem balkonu sredi mesta.

  • Share/Bookmark

Tagi: Delo · Dom · Mestno življenje · Ročne spretnosti · Zelenje

Rdeča

Četrtek, Marec 4, 2010 · 15 komentarjev

Po zeleni je čas za rdečo.

Rdeča je tudi barva majice, ki jo nosi pevka v tej lepi pesmi.

  • Share/Bookmark

Tagi: Glasba · Mestno življenje · Pomlad

Priprava na setev

Torek, Marec 2, 2010 · 6 komentarjev

In nadela si bom sejalčeva oblačila in gumijaste škornje za na vrt, pa seveda platnene rokavice, ki se bodo barvno ujemale z novim vrtnarskim klobukom, ter pričela z okopavanjem vrta za setev. Plan dela je pripravljen. Semenca kupljena. Sonček sije. Gremo.

A kje da imamo vrt? Ja, na balkonu, seveda.

  • Share/Bookmark

Tagi: Delo · Dom · Mestno življenje · Pomlad · Ročne spretnosti · Zelenje

Nedeljske

Ponedeljek, Februar 22, 2010 · Komentiranje onemogočeno

Lepa nedelja je za nami. Danes pa spet druga pesem. Ampak poznam eno sončno, ki zna polepšati dan.

  • Share/Bookmark

Tagi: Dom · Družina · Mestno življenje · zima

Klavrn dan

Sobota, Februar 20, 2010 · 4 komentarjev

Po neprespani noči in nič kaj prijaznem jutru, tudi močna kava ni razbistrila duha. Malce bolje je bilo po obisku tržnice, ko je sveži zrak nadražil sive celice in jih vsaj nagovoril, naj se spravijo v pogon. Še največ uspeha so imeli pisani tulipani in ciklama; slednja naj bi – po zagotovilu prijazne gospe – na zastekljenem balkonu vztrajala tja do poletja. Bomo videli.

Še sreča, da imamo Petro Majdič, novo slovensko mučenico in svetnico, ki nas bo od sedaj naprej spominjala na nov slovenski čudež. In takoj nam bo lažje pri srcu. Hvala ti, Petra.

  • Share/Bookmark

Tagi: Mestno življenje · Življenjske modrosti

Tri reči

Četrtek, Februar 18, 2010 · 7 komentarjev

Tri reči so mi zarisale nasmeh na lica v zadnjih nekaj dneh.

Sonce, ki je po dobrih treh mesecih spet dovolj visoko, da popoldan progasto osvetli našo dnevno sobo.

Polička, ki je prispela po hitri pošti za Mančin šolski kotiček. Roza, seveda.

Nova kuharska knjiga, ki se je prilepila na moj rokav v mestni knjigarni in me ni želela izpustiti. Kljub mojemu vztrajnemu prigovarjanju, naj ne počne tega, in razlagi, da ne morem vsak drugi dan kupiti nove knjige. Ampak na koncu sem popustila jaz. Kot vedno.

  • Share/Bookmark

Tagi: Dom · Knjige · Mestno življenje

Medkulturna izmenjava

Ponedeljek, Februar 15, 2010 · 10 komentarjev

Oni nama gurmanske užitke, midva njim peneze in umazano posodo. Vsekakor sva potegnila boljši konec.

Hec je bil v tem, da sem prosila šefa kuhinje, če ga smem slikati, in ko je dovolil, so se mi takoj pridružili še drugi gosti in zagrizeno fotografirali mojstra pri delu.

  • Share/Bookmark

Tagi: Kuharija · Mestno življenje · Potepanja · nekategorizirano

Spet v vrtcu

Ponedeljek, Februar 15, 2010 · 9 komentarjev

Po dveh mesecih sta spet obe punci v vrtcu. Z malim J sva končno sama doma in bova celo uspela iti na kak vozičkast sprehod. Jupi! Seveda danes vsi težko pričakujemo jutrišnji pustni torek, ko bo v vrtcu pustno rajanje. To je sigurno eden od vrhuncev v otroškem dojemanju sveta. Imeli bomo dobro vilo, indijanko in … dojenčka.

Ker sta punci v vrtcu, imam kuharsko prosto dopoldan. Še enkrat jupi. Kasneje se z možem dobiva v centru mesta in greva v Sushimamo na kosilo. Mmmm …

Lep začetek tedna vam želim.

  • Share/Bookmark

Tagi: Družina · Mestno življenje · nekategorizirano

Kam vpisati otroka v šolo?

Petek, Januar 29, 2010 · 45 komentarjev

Kdo bi si mislil, da bo tako težko izbrati šolo za šestletnega otroka. V Ljubljani namreč ni tako kot na vasi, kjer starši vpišejo otroka v eno in edino šolo daleč naokrog. Ne, v Ljubljani sicer dobiš vabilo s šole, v čigar okoliš spadaš, vendar je to zgolj formalnost. Starši potem otroke vpisujejo na vse konce in kraje, kamor pač presodijo, da je za njih in njihove otroke najbolje.

Tako je v Ljubljani moderno, da se starši že eno leto pred vpisom otrok v prvi razred, na veliko pogovarjamo o tej in oni šoli, katera je na boljšem glasu kot druga, o učiteljih, ki jih sploh ne poznamo, o ravnateljih, ki jih nismo še nikdar videli, o prehrani, ki je menda tam boljša, o obšolskih dejavnostih, ki jih posamezne šole nudijo in morajo nujno vsebovati angleščino, nemščino, francoščino in celo latinščino, da o celi paleti športnih in naravoslovnih krožkov sploh ne govorimo. Vse to je strašno pomembno preden starši dahnemo dokončni da, sem gremo in vpišemo te naše ljube otročke v šolo.

Boste rekli, šola je šola. Ja, do neke mere se strinjam, ker gre tu za osnovno šolo, ki je obvezna za vse državljane in ker ima točno predpisan kurikulum itd. Ampak odstopanja dejansko obstajajo in ta odstopanja v dobro ali slabo so ponekod zelo velika. Ker sem tudi sama učiteljica, vem, da so šole in so šole. So šole z izredno dobrim, odgovornim in vestnim učiteljskim kadrom z izrednim smislom za pedagoški poklic, kamor bi svojega otroka takoj vpisala, in so šole, kamor ne bi pomolila niti nosu. Vem, ker sem delala v njih. In ko že pišem o tem, ne morem mimo svoje osnovne šole, bogu za hrbtom, kjer smo imeli le par dobrih učiteljev, vse ostalo je bilo daleč izpod kritike. Koliko učnih težav smo imeli kasneje, ko smo se vpisali na srednje šole in so vsi več znali od nas zahojenih podeželanov. Težave so dejansko bile, ampak njihov izvor ni bil v naših glavah, temveč v slabi osnovi. Takrat sem prisegla, da bom mojim otrokom, če bo le možno, omogočila šolanje v dobrih šolah, kjer delajo dobri in predani učitelji in kjer imajo ustrezne prostorske razmere in so dobro opremljeni.

Hja, lažje reči kot storiti. Kajti, ko sešteješ vse zgornje zahteve, hitro zdrsneš v elitizem ali celo snobizem. Bom bolj konkretna. Šola v centru mesta je splošno priznana kot dobra šola. Tja hodijo otroci z vseh koncev mesta, imajo pa eno vidnejšo skupno lastnost, in sicer to, da so to večinoma otroci visoko izobraženih staršev in da imajo načeloma njihovi starši veliko pod palcem. Bom še bolj konkretna. V to šolo se vpisujejo otroci iz našega vrtca, ki že pri starosti petih let izločijo iz svoje družbe nekoga, ki ne nosi oblačil priznanih blagovnih znamk, nekoga, ki si ne more privoščiti plačila treh vrtcev v naravi in treh plačljivih interesnih dejavnosti v enem letu, nekoga, ki napiše svoje ime na seznam za izposojo vrtčevskih drsalk, ker slučajno nima svojih, in še bi lahko pisala.  V tem vrtcu morava z možem razlagati vzgojiteljicam, da naša M ne gre v vrtec v naravi zato, ker ne bi imeli denarja, temveč zato, ker je tako zelo navezana na dom in pač ne želi iti, razlagati, da naš otrok obiskuje zgolj eno obvrtčevsko dejavnost samo zato, ker se nam vse ostalo zdi preseravanje, po domače povedano. Z možem sva mnenja, da je naš vrtec snobovski. Prav zato se bojiva, da bo na omenjeni šoli situacija zelo podobna.

Z možem sva v dilemi, ki je bolj moralne in načelne narave kot praktične. Kam vpisati otroka v šolo? V Ljubljani to ni samoumevno in razlike med posameznimi šolami so lahko velike. Kaj storiti, ko bi rad svojega otroka vpisal v dobro šolo, pa veš, da je ta ista šola hkrati tudi utelešenje vsega, česar se kot človek izogibaš? Drugače rečeno, je pomembneje slediti svojim moralnim in načelnim nazorom in jih kot take prenašati na svoje otroke, ali je v tem primeru bolje zamižati na eno oko in izbrati šolo, ki je dobra, zelo dobra, hkrati pa tudi elitistična ter snobovska in bo kot taka morda pustila drugačen pečat na otroku, kot si ga kot starš želiš? Vsako mnenje je dobrodošlo. Hvala.

  • Share/Bookmark

Tagi: Družina · Mestno življenje · nekategorizirano · Življenjske modrosti