MamiSandra

Vnosi v kategoriji 'nekategorizirano'

Toš

Petek, Marec 26, 2010 · 6 komentarjev

YouTube slika preogleda

Ampak Toš je bil pa res super. Kar ne gre mi iz glave. Predvsem zato, ker je za spremembo postregel z odraslimi šalami, ker se je dotaknil tudi gospodarske krize pa politike in športa. Ker je bil nevsiljiv in … zabaven. Kar pri slovenskih humoristih ni ravno pogosto. Še boljši je bil pa Jankovič, ko je po koncu zgornje pesmi šel k odru in segel Tošu v roko (ali kot bi rekla Vesna Godina, zakaj bi Jankovič uspel v politiki, ker o njem še čistilke lepo govorijo). Ampak tega žal ni na posnetku.

  • Share/Bookmark

Tagi: nekategorizirano

Materinski dan

Četrtek, Marec 25, 2010 · 138 komentarjev

Se meni samo zdi, ali je letos 8. marec oziroma dan žena, ki smo ga nekoč praznovali z velikim pompom, minil tiho in neopazno, medtem ko se vse bolj v ospredje rine 25. marec  oziroma materinski dan. Samo enkrat lahko ugibate, od kod je ta praznik vseh mam prišel k nam. Tako kot Božiček, noč čarovnic, valentinovo in še kaj je tudi materinski dan padel v našo kulturo in sedaj pridno trosi peneze v žepe lakomnih trgovcev.

Seveda sem spet jezna na naš vrtec, kjer mojega otroka že ves mesec dresirajo s petjem najbolj osladnih otroških pesmic na temo mamica ljubeča, mamico samo eno imam in moja mama je kot sonce, ker bodo 25. marca imeli nastop za mame. Pa to še ni vse. Že dva tedna izdelujejo voščilnice in kujejo bojni načrt, kako bodo mamam priklicali solze v oči. Hči je tako zelo razburjena od vsega dogajanja, da je že vse sčvekala. Na nastopu mora imeti krilce, žabice in rutko za v lase, da bo slika popolna. Še malo pa bom dobila sladkorno.

V začetku marca smo praznovali 8. marec, ki ima določeno težo na naših tleh in naj bi opozarjal na (ne)enakost med spoloma. Mimogrede, ženske na tem področju še vedno zaostajamo za moškimi, tako da je ta praznik še kako pomemben in potreben. Toda ob dnevu žena o vsem tem v vrtcu niso črhnili niti besedice. Hčerka je zjutraj prišla k vzgojiteljici in ji voščila vse najboljše za osmi marec, ker smo se doma o tem prejšnji dan pogovarjali, vzgojiteljica pa jo je gledala kot tele v nova vrata. Ta dan bi bil veliko bolj primeren za slavje ter za pogovor o ženskah, mamah, babicah. Pogovarjali bi se lahko o tem, kaj so po izobrazbi ter poklicu njihove ženske sorodnice, katera opravila še opravljajo poleg službe, kako vlogo ima oče v družini ali kaj podobnega. Pet in šestletni otroci to vse razumejo in znajo marsikaj povedati. Ampak, ne. V našem vrtcu so se odločili, da bodo slavili materinski dan, našemili otroke v kapitalistične cirkusante in pridobili nekaj pik v očeh določenega števila staršev ter vodstva vrtca.

Osmi marec je za odpis. Novi časi, novi prazniki. Pa ne samo v našem vrtcu. Tudi drugod se dogaja podobno. Danes otrokom kot skozi lij ulivajo v možgane neko novo potrošniško blagovno znamko po imenu materinski dan, pri čemer igrajo na večno doneče strune materinske ljubezni, predanosti, požrtvovalnosti in podobne neumnosti. To se v naši kulturi hitro prime, ker smo že od nekdaj obsedeni z likom trpeče matere, kateri se je treba odkupiti za vse grehe ter ji iz Brezna prinesti šopek solzic.

In če že govorimo o materinskem dnevu, potem bodimo natančni. V Rimskokatoliški Cerkvi je materinski dan drugo ime za Marijino oznanjenje. Dan, ko je angel Mariji oznanil, da bo postala mati. Super, krasno. Lep praznik, priznam. Lep zato, ker slavi ljubezen, rojstvo, življenje. Lep, če verjameš v Boga in slaviš Jezusa Kristusa. Tukaj pa nastane problem. Nismo vsi Slovenci verujoči. In ne verjamemo vsi v Marijino oznanjenje, ergo ne slavimo vsi materinskega dne. In ko pride moj otrok domov in mi skrivaj zapoje pesmico, ki je še ne smem slišati, ker bo na nastopu, pesmica pa govori o mamici, ki je kot angel z neba, kot sij z nebeških vrat, moji možgani tega ne požrejo zlahka.

Vprašanje je, ali v vrtcu nimajo pojma, kaj sploh je materinski dan in bi s poveličevanjem tega praznika trgovcev – in ne mam, lepo vas prosim – radi zgolj naredili vtis na starše, ali pa gre dejansko za utemeljeno nejevoljo nekaterih staršev (seveda nisem edina, ki ji gre bližnji nastop v nos), ki ne želimo, da se z otroki manipulira kakor komu drago.

Moje mnenje je nslednje: materinski dan je tako kot valentinovo postal bombastičen praznik po naročilu. Iztrgali smo ga iz konteksta rimskokatoliških praznovanj, ga malce preimenovali, da ga bo širša množica lažje vzela za svojega, in sedaj se uspešno trži kot vsak drug nov izdelek na trgu. In zelo me je zmotilo, da mojemu otroku že skoraj ves mesec perejo možgane s praznikom, ki se je pri nas pojavil šele v zadnjih letih, je zelo trendovsko zastavljen in je v osnovi praznik ene od verskih skupnosti v Sloveniji, katere pripadniki pa mi nismo.

  • Share/Bookmark

Tagi: Družina · Praznovanja · nekategorizirano · Življenjske modrosti

Lahka juhica

Sreda, Marec 24, 2010 · 8 komentarjev

Zanimivo, kako se z menjavo letnih časov, spremeni tudi naša prehrana. Zima je recimo čas za težke jedi, temne jedi. Na primer golaže, mesne omake, cmoke, sarme itd. Potem uleti pomlad in kar naenkrat se v trgovinah in na krožnikih pojavijo povsem nove sestavine. In barve. Vse je bolj lahkotno, bolj svetlo. Čeprav, če dobro pomislim, bi moralo biti kvečjemu obratno. Pozimi, ko večino časa presedimo doma, bi morali jesti lahko hrano, spomladi, ko smo stalno v pogonu, pa kaj bolj mastnega. Seveda smo tudi taki, ki kaj mastnega in slastnega pojemo v kateremkoli letnem času. Hm, hm …

Odkrila sem nekaj blogov, kjer je govora samo o hrani (ta in ta sta uau). Joj, se mi sline cedijo vsak dan. Zunaj je pa pomlad, ki pravi, jej manj, pojdi ven … Draga Pomlad, zelo sem vesela, da si prišla, ampak tile kuharski podvigi so naravnost božanski. Bo treba narediti kompromis.

Včeraj za kosilo sem skuhala lahko, pomladno juhico po receptu z enega od zgornjih blogov. Spremenila sem samo to, da sem vse skupaj zalila z jušno osnovo namesto z vodo. Njamsi. Ker je recept v angleščini, je tukaj spodaj prevod.

Potrebujete: 2 žlici olivnega olja, 2 stroka česna, krompir, peteršilj, 1/4 kozarca belega vina, 1/4 l vode, 1/2 kozarca graha (svežega ali zamrznjenega), 2 žlici riža, sol, trdo kuhana jajca (po želji)

V veliki posodi segrejte olje in na njem prepražite sesekljan česen. Pazite, da ne potemni. Nato dodajte na kocke narezan krompir in kuhajte približno 2 minuti oz. tako dolgo, dokler ne začutite, da se lepi za dno posode. Dodajte sesekljan peteršilj in premešajte. Ulijte belo vino in počakajte, da alkohol izpuhti. Nato prilijte vodo, dodajte grah, riž in sol. Ko juha zavre, zmanjšajte ogenj in pustite vreti kakih 20 minut, da se krompir zmehča.

Če želite, lahko juhi dodate še trdo kuhano jajce, svež peteršilj, koriander in kos popečenega kruha.

  • Share/Bookmark

Tagi: nekategorizirano

Pomladna nedelja

Torek, Marec 23, 2010 · 6 komentarjev

Sedaj je tudi uradno. Pomlad je prišla. In znjo muhasto vreme. Ampak ta konec tedna je bil še lep, vsaj v nekaterih koncih naše male podalpske…  kokokoook ... dežele. Uspelo nam je ujeti suho nedeljo ob morju, čeprav smo morje čutili samo v zraku.

Ne morem verjeti, da smo bili skoraj ves dan izključno zunaj. Narava je bila naravnost čudovita. Kmetje so vse obdelovalne površine že zdavnaj pripravili za setev. Ponekod je bilo že videti solato in radič. Sosed je sadil krompir. Z vsake njive se je kadilo, ker so kmetje kurili odpadno vejevje in plevel.

V zraku je dišalo po morju in školjkah, ptice so pele. Mož se je ustavil in rekel Slišiš? … Tišina. Ja, sproščujoča tišina, zdravilen zrak, vonj po pomladi, nasmejani otroci.

Tudi tokrat smo popoldan nabirali regrat. In odlično jedli (hvala, nona).

  • Share/Bookmark

Tagi: nekategorizirano

Mačje veselje

Nedelja, Marec 21, 2010 · Komentiranje onemogočeno

Eno lepo in žgečkljivo nedeljo vam želim.

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark

Tagi: nekategorizirano

Žabji princ

Sobota, Marec 20, 2010 · 10 komentarjev

M je povabljena na prijateljičin rojstni dan. In jaz sem takoj izkoristila priložnost za šiviljsko vajo. Tokrat sem zelo zadovoljna z izdelkom. Zelo. Sešila sem torbico z žabjim princem. Čeprav se mi zdi, da je bolj podoben princesi, ampak to so podrobnosti. Upam, da bo novi lastnici všeč in da jo bo s pridom uporabljala.

Idejo za torbico sem dobila tukaj. Ker pa jaz ne znam še šivati stvari z zadrgami, ima torbica klasične ročaje. In seveda nima toliko detajlov kot original. Ampak, saj pravim, ne bomo o podrobnostih.

Tako, zdaj upam le, da slavljenka ne gleda mamici čez ramo, medtem ko mami bere tole objavo, ali kaj podobnega. Ker potem adijo presenečenje.

  • Share/Bookmark

Tagi: Družina · Ročne spretnosti · nekategorizirano

Ladja

Četrtek, Marec 11, 2010 · 21 komentarjev

Tudi pri nas je nasedla ladja.

Neglede na to, koliko igrač imajo doma otroci in kako drage so te, je v eni navadni kartonasti škatli vedno največji žur.

  • Share/Bookmark

Tagi: Dom · Družina · nekategorizirano

Ženske

Sreda, Marec 10, 2010 · 27 komentarjev

Nekaj dni nazaj, sem pisala o tem, da se hčerka ne sme igrati z neko vrstnico v vrtcu zato, ker nima modrih oči in dolgih las. Nato je prijateljica bRuLa na svojem blogu nanizala nekaj zelo zanimivih misli na podobno temo. Prilepila je tudi kratek dokumentarni filmček o tem, kako vlogo imajo ali pa igrajo ženske v Italiji danes. Ko sem videla ta film, je bila mera polna. Nastal je spodnji zapis.

Ravnokar smo praznovali dan žena. In ta dan je marsikoga prisilil k razmišljanju o vlogi in položaju žensk danes. Mene predvsem zanima, ali smo se ženske resnično osamosvojile oziroma emancipirale, kako na lik ženske gleda RKC, kako ženske gledamo same nase in kako je vse našteto kulminiralo v italijanski kvazi pornografiji na javni (tudi državni) televiziji.

Če je bila nekoč ženska priklenjena na dom; njen vsakdan je bil sestavljen iz monotonih hišnih opravil in vzgajanja otrok, je danes njena podoba povsem drugačna. Tako se vsaj zdi na prvi pogled. Ženska si je izborila enakovredno vlogo moškemu. Presegla je vlogo strežnice in dojilje, postala je finančno neodvisna od moža, sama se odloča, ali si želi ustvariti družino ali ne, ali se želi omožiti ipd. Postala je emancipirana, približala se je moškemu. Vsaj na površju. Če pa se v zadevo malo bolj poglobimo, ugotovimo, da je ženska poleg službe, ki jo vestno opravlja in ji omogoča kosanje z moškimi kolegi ter finančno neodvisnost, še vedno gospodinja, dojilja, deklica za vse. Ne vedno in povsod, ampak v večini primerov pa to kar drži. Kje je zdaj tu emancipacija? Če so se ženske pred leti počutile kot sužnje, ker so morale skrbeti za gospodinjstvo, družino in streči svojemu moškemu, smo danes ženske v še bolj nezavidljivem položaju. Smo še vedno ‘’sužnje” doma in smo ‘’sužnje” na delovnem mestu, kjer za enako delo v povprečju zaslužimo manj kot naši možje.

Pa se vrnimo malce nazaj. Ženske smo želele biti enakopravne moškim. V poslovnem svetu je to zgledalo tako, da smo si nadele moške hlačne kostime s podloženimi rameni, da smo bile videti bolj možate. Odpovedale smo se pretiranemu ličenju in negovanju, zato da bi bile enakopravne – moškemu. Ampak ženska pač ni moški. In pika. In ko smo to doumele, smo šle iz ene skrajnosti v drugo. Ponovno smo si zaželele postati ženske. Biti zapeljive, naličene, negovane. Ženske, skratka. In tukaj se je začela naša prava kalvarija. Namreč, v trenutku, ko smo si ženske dovolile biti spet ženstvene, smo postale lahek plen za moške. Za razžaljene moške, ki bi jim ženske skorajda izmaknile privilegirani položaj v družbi. Maščevanje je bilo sladko. Ženske je bilo treba čim prej spet stlačiti v kalup neukih vendar lepih živih bitij, ki moškim služijo le za zabavo in razplod. Menite, da ni res? Oglejte si tole.

In tukaj je gotovo svojo vlogo odigrala tudi RKC, ki je stoletja zahodnemu svetu ponujala lik ženske, ki je podrejen, zapostavljen ter diskriminiran v primerjavi z moškim. Tomaž Akvinski je na primer rekel, da je ženska ‘’spodrsljaj narave” (citat iz knjige Kdo sedi na Petrovem stolu). Ženske moramo biti v cerkvi tiho  (1. Kor. 14,34), v vsem naj se pokorimo možem kakor Gospodu (Pismo Efežanom 5,22), ženske smo pred svetim nekaj nečistega, ljudje druge vrste, ne smemo izvajati duhovniška opravila. Bavarski dvorni uradnik Egidius Albertinus je o ženski rekel, da je ”prav poseben hudičev instrument”, in avguštinski puščavnik Ignacij Ertl je vprašal: ”Kaj je v glavi bolj neumnega in v srcu bolj šibkega kot ženska?”. Od starega veka pa do pred kratkim je bilo ženskam prepovedano peti v cerkvenih zborih. Veliko je namigov skozi celotno cerkveno zgodovino, ki pričajo o samovoljni vladavini moških nad ženskami. Vse to je sigurno imelo velik vpliv na slehernikovo dojemanje ženske kot manjvredne, puhloglave, demonske figure. RKC tudi uči, da mora biti spolni odnos v zakonu dejanje oploditve, sicer gre za negativno slo, ki ni dovoljena. Tako ostaja devica Marija ena redkih spoštovanih ženskih likov. Kar nas napeljuje na misel, da lahko ženske presežemo svojo demonsko naravo zgolj tako, da se omožimo, služimo možu, rojevamo otroke in s tem častimo Gospoda. Zveni nekam znano.

A vendarle ni vsega kriva RKC. Ženske same premalo naredimo za to, da našega lika ne bi izrabljali in ga zapostavljali. Pomislite samo na oglase, kjer se ženske stegujemo nad WC školjko, iščemo idealno dišavo za naš dom, drgnemo goro umazane posode. Ali pa na številne revije, resničnostne šove, TV oddaje, kjer igramo vlogo seksi, zapeljive, s silikonom izboljšane konkubine. Ženske smo razdvojene. Ene želimo ugajati moškemu spolu z vlogo gospodinje (čez dan) ter večne zapeljiveke (ponoči); druge se trudimo postaviti zase in izrecno in ostro nasprotovati stereotipnim žalitvam na svoj račun.

In če se vrnem h kratkemu dokumentarnemu filmu, zaradi katerega je ta zapis sploh nastal. Italijani so iz ženske naredili marioneto po moškem okusu. Italijanska ženska, ki je dolga leta ponižno sprejemala vlogo matere in gospodinje in je iz  tega naredila svoj poklic, je že nekaj let opeharjena osnovnega dostojanstva. Italijanska ženska se spreminja v seks ikono po okusu vase zagledanega, nedozorelega, pomehkuženega italijanskega moškega. Ženska kot seks simbol je očitno sodobna podoba emancipirane italijanske ženske. Italijanska ženska verjetno ni mogla uspeti kot zrela, karizmatična, odločna osebnost, ker to mesto v Italiji pripada zgolj mamam. Uspela je le, če je zadostila erotičnim potrebam seksualno zavrtih maminih sinčkov. Ker pa je Italija izrazito katoliška država, Cerkev pa svojim ovčicam prepoveduje čutiti slo, ki ni povezana z razplodom, italijanski moški ne časti katerekoli ženske, kajti to bi bil greh. Ženska njihovih sanj mora biti mešanica njihove mame (z velikim oprsjem in okroglo zadnjico) in nedolžne deklice (velike oči, napeta koža, ozki boki), da se izognejo slehernemu občutku krivde.

To, kar se dogaja v Italiji na privatnih in državnih TV programih, kjer gomazi pomanjkljivo oblečenih, nemih, zasmehovanih, razžaljenih deklet, je verjetno skrajna točka, do katere lahko nategnemo besedo seksualnost, preden začnemo govoriti o razvratu. In je hkrati podoba sodobne ženske, ki ni našla odgovora na vprašanje, kdo je in kaj želi biti v dobi, ko smo ženske lahko še kaj več kot zgolj priležnice, gospodinje in dojilje. Svojo različico emancipacije (ki jo očitno enači zgolj z uspehom) odkriva v šou biznisu, ki iz ženske dela meseni subjekt v lasti požrešnih moških.

samesamebutdifferent.bmp

  • Share/Bookmark

Tagi: nekategorizirano · Življenjske modrosti

Pita gužvara

Torek, Marec 9, 2010 · 11 komentarjev

To, da imam raznolike korenine, kar se nacionalnosti staršev in starih staršev tiče, sem si vedno štela v prid. Na žalost so južne gene v mojo družino vedno prinesli moški. Kar pomeni, da me niso mogli naučiti kuhati južnih specialitet. Saj veste, južni moški ne kuhajo, oni spijo do dvanajstih, se ne brijejo, kadijo, si vrtajo po nosu, prdijo in kolnejo vsevprek. Če moškemu z juga vzameš žensko, ki mu kuha pere in lika, je kot da bi mu odsekal obe roki. Postane invalid. Menda je vse res. Ampak to ni zapis o medkulturnih razlikah, temveč o tem, kako sem dolgo hrepenela po doma kuhanih južnih jedeh in o tem, kako sem debitirala v južnjaški kuhinji.

Še dobro, da obstaja internet, ki nima spola in te brez težav nauči vseh trikov velikih mojstrov. In tako sem spekla svojo prvo pravo pito. Pito gužvaro. Zmečkano pito. Na spletu boste naleteli na veliko bolj ali manj podobnih receptov. Moj je tak …

Potrebujete: 6 listov vlečenega testa, 300 g nepasirane skute, kislo smetano ali kajmak, 3 jajca, žlico masla, blitvo (če bo pita zelenjavna), sol, olje

Skuto, jajca, kislo smetano (pa ne čisto vse), maslo in sol zmešate v gladko maso. Masi dodate kuhano blitvo, če želite imeti zelenjavno pito. V to maso natrgate en list vlečenega testa in ga dodobra prepojite s skutino mešanico. Pekač namastite in nanj položite 3 liste vlečenega testa, tako da vsakega tanko premažete z oljem. Na obložen pekač vlijete mešanico z namočenim testom, robove spodnjega testa zavihate navznoter in poskrbite, da se tudi ti prepojijo s skutino mešanico. Vse skupaj prekrijete še s preostalima dvema listoma vlečenega testa, katera malce obrežete in premažete z oljem in preostalo kislo smetano. Pekač postavite v ogreto pečico na 200 stopinj in pečete 35 do 40 minut.

Seveda se k piti najbolje poda jogurt. Ker pa sem jaz čefurka z jodlarskim klobukom na glavi, sem zraven pite jedla zeleno solato s česnom. Samo še goveja juhica je manjkala pa bi bila slika popolna.

  • Share/Bookmark

Tagi: Kuharija · Ročne spretnosti · nekategorizirano

Burja in regrat

Ponedeljek, Marec 8, 2010 · 5 komentarjev

Nedelja na Obali. Pihalo je tako močno, da sem mislila, da mi bo dušo odpihnilo. Mož se še kar ni navadil na burjo. Vedno pozabi kapo doma. Punci sta spraševali, če je že dovolj toplo za kopanje. Hja, tako zgleda, ko pridejo kontinentalci na morje.

Po kosilu sem na sosednjem travniku nabrala regrat. Pol vrečke. Enkrat vmes mi jo je odpihnilo in zmetalo vse ven, pa sem začela znova. Če ne bi tako močno pihalo, bi ga nabrala toliko, da bi se lahko šla branjevko na tržnici. Teknil pa je, teknil.

Tako, dragi moji, ker je ponedeljek in ker vem, da je bilo težko vstati – nekateri ste gotovo še čisto zalepljeni, vam podarjam tole prijetno pesem, da vas počasi zaziba v nov delovni teden. Lep dan vam želim, ženskam pa čestitam ob dnevu žena.

  • Share/Bookmark

Tagi: nekategorizirano