MamiSandra

Vnosi v kategoriji 'Ročne spretnosti'

Zastavice

Sobota, Marec 13, 2010 · 8 komentarjev

Mož mi je rekel, da ko šivam, zgleda tako, kakor da vozim slalom. Seveda sem imela nos do tal. Ampak sem opazko vzela zelo zares in zdaj vztrajno vadim. Tokrat si upam pokazati izdelek že malo bolj od blizu. Ampak še vedno ne vem, kak šiv moram uporabiti pri robljenju, na primer. Mah, bo že. Počasi se daleč pride, ne? Ja.

Sešila sem pisane zastavice za punci in jih pričvrstila na robova postelje. Puncama so všeč, kar je dobro. Moj slalom pa postaja vedno manj vijugast, kar je še bolje.

Danes sem se zelo nakurila na tole punčko iz blaga, ki jo gospa prodaja preko spleta in jo mora vsak sam zašiti  ter napolniti. Morda bo to moj naslednji podvig. Bomo videli. Do takrat bom še malo vadila.

  • Share/Bookmark

Tagi: Delo · Dom · Ročne spretnosti

Tortilja

Petek, Marec 12, 2010 · 27 komentarjev

Evo, danes spet ena kuharska, da si popravim povprečje. Španska tortilja.

Olupite 2 krompirja, narežite ju na kocke in skuhajte. V manjši ponvi medtem prepražite sesekljano čebulo. Jaz sem čebuli dodala še šparglje (lanske, iz zmrzovalnika). Ko je čebula nared, v ponev stresite kuhan in odcejen krompir ter vsaj šest razžvrkljanih in osoljenih jajčk. Pustite, da se tortilja zapeče najprej na eni strani (na najmanjšem ognju), potem jo obrnite in zapecite še na drugi strani. Obrnete jo tako, da ponev prekrijete z večjim krožnikom, ponev obrnete, da tortilja pade na krožnik, potem pa jo s krožnika vrnete v ponev. Ni težko, pazite le, da je ponev teflonska, sicer se bo vse zalepilo za dno.

  • Share/Bookmark

Tagi: Kuharija · Ročne spretnosti

Pita gužvara

Torek, Marec 9, 2010 · 11 komentarjev

To, da imam raznolike korenine, kar se nacionalnosti staršev in starih staršev tiče, sem si vedno štela v prid. Na žalost so južne gene v mojo družino vedno prinesli moški. Kar pomeni, da me niso mogli naučiti kuhati južnih specialitet. Saj veste, južni moški ne kuhajo, oni spijo do dvanajstih, se ne brijejo, kadijo, si vrtajo po nosu, prdijo in kolnejo vsevprek. Če moškemu z juga vzameš žensko, ki mu kuha pere in lika, je kot da bi mu odsekal obe roki. Postane invalid. Menda je vse res. Ampak to ni zapis o medkulturnih razlikah, temveč o tem, kako sem dolgo hrepenela po doma kuhanih južnih jedeh in o tem, kako sem debitirala v južnjaški kuhinji.

Še dobro, da obstaja internet, ki nima spola in te brez težav nauči vseh trikov velikih mojstrov. In tako sem spekla svojo prvo pravo pito. Pito gužvaro. Zmečkano pito. Na spletu boste naleteli na veliko bolj ali manj podobnih receptov. Moj je tak …

Potrebujete: 6 listov vlečenega testa, 300 g nepasirane skute, kislo smetano ali kajmak, 3 jajca, žlico masla, blitvo (če bo pita zelenjavna), sol, olje

Skuto, jajca, kislo smetano (pa ne čisto vse), maslo in sol zmešate v gladko maso. Masi dodate kuhano blitvo, če želite imeti zelenjavno pito. V to maso natrgate en list vlečenega testa in ga dodobra prepojite s skutino mešanico. Pekač namastite in nanj položite 3 liste vlečenega testa, tako da vsakega tanko premažete z oljem. Na obložen pekač vlijete mešanico z namočenim testom, robove spodnjega testa zavihate navznoter in poskrbite, da se tudi ti prepojijo s skutino mešanico. Vse skupaj prekrijete še s preostalima dvema listoma vlečenega testa, katera malce obrežete in premažete z oljem in preostalo kislo smetano. Pekač postavite v ogreto pečico na 200 stopinj in pečete 35 do 40 minut.

Seveda se k piti najbolje poda jogurt. Ker pa sem jaz čefurka z jodlarskim klobukom na glavi, sem zraven pite jedla zeleno solato s česnom. Samo še goveja juhica je manjkala pa bi bila slika popolna.

  • Share/Bookmark

Tagi: Kuharija · Ročne spretnosti · nekategorizirano

Na vrtu

Nedelja, Marec 7, 2010 · 10 komentarjev

Včeraj popoldan sem bila na vrtu. Svoje meščanske roke sem zarila v črno prst in se spojila z naravo. Zasadila sem peteršilj, solato berivko, špinačo in (posebej) še hrušico. Slednjo bi morala zasaditi že pred novim letom, ampak nič hudega. Na mojem vrtu vlada zelo pozitivna mikroklima, tako da verjamem, da bo moji nevešči roki navkljub hrušica prosperirala.

Ko sem končala s sejanjem semen, sem stvar še zalila, si z roko obrisala pot s čela, dvignila pogled proti soncu in se zadovoljno nasmihala. Mi kmetje trdo garamo, ampak zvečer ležemo k počitku nasmejani. Prva naj bi iz zemljice pokukala solata, nato peteršilj, kot zadnja pa špinača. Jupi! Vsak dan bom hodila zalivat moj lepi, novi vrt, se pogovarjala s semeni, da bodo hitreje zrasla, jih pokrila, da jih ne bo zeblo … Kmalu se jim na vrtu pridružijo še paradižnik, paprika in bučke. Pa bazilika in rožmarin. Potem bo pa počasi že zmanjkalo prostora na našem malem balkonu sredi mesta.

  • Share/Bookmark

Tagi: Delo · Dom · Mestno življenje · Ročne spretnosti · Zelenje

Priprava na setev

Torek, Marec 2, 2010 · 6 komentarjev

In nadela si bom sejalčeva oblačila in gumijaste škornje za na vrt, pa seveda platnene rokavice, ki se bodo barvno ujemale z novim vrtnarskim klobukom, ter pričela z okopavanjem vrta za setev. Plan dela je pripravljen. Semenca kupljena. Sonček sije. Gremo.

A kje da imamo vrt? Ja, na balkonu, seveda.

  • Share/Bookmark

Tagi: Delo · Dom · Mestno življenje · Pomlad · Ročne spretnosti · Zelenje

Zajtrk

Sobota, Februar 27, 2010 · 25 komentarjev

Pri nas se jutro začne zelo zgodaj. Tako zelo zgodaj, da šele čez pol ure zasvetijo prve luči v sosednjem bloku. In ob tej rani uri (zlati uri … joj, kdo si je to izmislil?) imamo prvi zajtrk; drugi je na vrsti veliko kasneje, takrat, ko zajtrkujejo normalni ljudje. Potem se zunaj počasi zdani, otroci se zaigrajo, stanovanje je v razsulu. Jaz se odločim, da bom malo poklicala domov, da javim, da je z nami vse ok, in vprašam, kako kaj oni. Starše pa skoraj infarkt, ko vsi prestrašeni skočijo iz postelje, češ, kdo tako zgodaj kliče, najbrž mora biti zelo resno. Aja, ura je šele osem, ups.

Za naš drugi zajtrk sem danes naredila kruhke v jajčku, posute s sladkorjem. To nama je z bratom velikokrat pripravila mama. In potem sem bila kot Proust in njegove magdalenice, ki so ga ponesle v mladost (ali če vam je bliže, kot znani francoski kuharski kritik v risanki Ratatouille). Preveval me topel občutek sreče in zadovoljstva. In zdelo se mi je, da mi noge spet bingljajo samo do polovice stola. In da me mama sprašuje, če bom še kakava, brat pa poka face na drugi strani mize in je tako smešen, da bruhnem v smeh, kakav pa iz ust po mizi. Mama je seveda huda, ampak ne čisto zares. Vzame krpo, pobriše mizo in vse je spet v najlepšem redu.

Zame so kruhki, namočeni v jajčku, to, kar je za mnoge mamina goveja juha ob nedeljah točno ob dvanajstih, ali pa sarma za novo leto, oziroma riževa čokolada v babičini shrambi. Nekaj posebnega, samo mojega, vez z domom in otroštvom. Upam, da se jih bodo tudi moji otroci spominjali na podoben način.

Če vas zanima, kako jih pripravim, je tule recept.

Kruh (v tem primeru je najboljši bel) narežite na rezine. Razžvrkljajte dve jajci in jima dodajte malce mleka. Rezine kruha dobro namočite v jajčni mešanici, dajte v ponev z ogretim oljem in jih zlato zapecite na vsaki strani (ogenj ne sme biti premočan). Položite jih na krožnik in posujte s sladkorjem.

  • Share/Bookmark

Tagi: Dom · Družina · Kuharija · Ročne spretnosti

Drobnarije

Torek, Februar 23, 2010 · 3 komentarjev

Za te piškotke vam ne bo treba hoditi posebej v trgovino po tisoč in eno sestavino. So tako preprosti, da imate gotovo vse, kar potrebujete, doma.

100 g raztopljenega masla, 50 g rjavega sladkorja, 2 žlici tekočega medu, 100 g moke, 2 mali žlički pecilnega praška, 100 g zdrobljenih kosmičev, koščki suhega sadja (če jih slučajno premorete, sicer jih odmislite). Vse sestavine dobro premešajte. Maso z žlico razporedite na pladenj, obložen s papirjem za peko, tako da nastanejo mali kupčki. Piškote dajte v pečico, ogreto na 180 stopinj, in pecite približno 10 minut.

Lep dan vam želim.

  • Share/Bookmark

Tagi: Kuharija · Ročne spretnosti · nekategorizirano

Šivam!

Petek, Februar 19, 2010 · 17 komentarjev

Marta, še enkrat iskrena hvala, ker si me sprejela v vaš topli domek in spravila moj šivalni stroj k življenju. Za vajo sem sešila torbico. Z jabolkom. Od blizu je še malce okorna, od daleč je pa kar ok. Se mi zdi.

  • Share/Bookmark

Tagi: Ročne spretnosti

Taleno kosilo

Sreda, Februar 17, 2010 · 9 komentarjev

Se vam je že kdaj zgodilo, da je bila ura že poldan, vi pa še kar niste vedeli, kaj bi tistega dne skuhali za kosilo? Meni kar velikokrat. In kadar je tak dan, je pri nas na vrsti pašta. Primorci imamo to grdo navado, da imamo v predalih navadno 100 vrst testenin, ampak v končni fazi vsemu rečemo pašta. Kaj bo danes za kosilo? Pašta. Kaj ko bi danes jedli pašto. Kako pašto čmo nardit?

Včeraj je bil en tak paštast dan. Pa sem se odvlekla do hladilnika, se pet minut zmrdovala, čakala, da mož predlaga kitajce, pa ni, šment, pa sem spet šla do hladilnika, zagledala brokoli … In ideja za pašto se je utrnila.

Potrebujete: brokoli, česen, sol, poper, olivno olje, sladko smetano (po želji), testenine

Narežite brokoli na male kose, sesekljajte česen in ju prepražite oz. podušite na olivnem olju. Prilijte sladko smetano oz. dodajte olivno olje, če smetane ni pri roki. Solite, poprajte in dušite približno 15 minut. Tako, omaka je gotova.

Vanjo stresite kuhane testenine in kosilo je nared. V pičlih 25 minutah. Ni slabo, kaj? Dober tek.

  • Share/Bookmark

Tagi: Družina · Kuharija · Ročne spretnosti · nekategorizirano

Sadje in zelenjava

Sobota, Februar 13, 2010 · 10 komentarjev

Sešila sem malo sadja …

in malo zelenjave.

In potem pokažem jabolko Ž in me prosi, naj ji ga olupim. Boljše pohvale ne bi mogla dobiti.

Lep konec tedna vam želim.

  • Share/Bookmark

Tagi: Družina · Ročne spretnosti · nekategorizirano