MamiSandra

Cerkno

Nedelja, April 11, 2010 · 43 komentarjev

Zanimivo, kako v določenih mestih oz. vaseh ne najdeš ničesar lepega za fotografirati. Seveda to ne pomeni, da tam ničesar ni, samo ti tistega ne vidiš. Eno takih mest je zame Cerkno, rojstno mesto mojega moža. Kamorkoli se obrnem je vse sivo ali pa obdano s hribi, tako da včasih niti neba ne vidim.

Včeraj sem na pošti kupila razglednico, ki si je ni nihče priigral (nobene večje škode), na kateri so kot znamenitosti kraja Cerkno naslikani trije placi v mestu: pošta, cerkev in še nekaj hiš v strogem centru mesta. Meščani sicer trdijo, da je Cerkno izredno lepo in turistično privlačno mesto in da je res škoda, da tega nihče ne opazi. Hecno se mi zdi predvsem to, da za pot iz Ljubljane do Cerknega, ki šteje le borih 60 km, vedno porabimo skoraj dve uri. Otroci namreč vmes dvakrat bruhajo zaradi neznosnih ovinkov in slabe ceste, tako da po znamenitih rajdah ne upamo peljati hitreje kot 40 na uro. In potem, ko enkrat pridemo v mesto, se nam zdi, kot da se je čas ustavil; ljudje hodijo naokrog v leder jaknah kot pred štiridesetimi leti, moški imajo obvezno brke, ženske v nebo segajoče trajne, otroci so šmrkasti in pomanjkljivo oblečeni. V mestu je samo ena večja prehrambena trgovina in ena trgovina z oblačili. Imajo pa največ betul na prebivalca. Gotovo. Aja, pa cerkev. Slednja je najbrž tudi najlepša stavba v mestu.

In preden me prebivalci Cerknega obesijo na kol, naj še enkrat povdarim, da sem prepričana, da tudi Cerkno skriva veliko lepega, ampak zaenkrat vse lepo ostaja mojim očem res dobro skrito.

  • Share/Bookmark

Tagi: Potepanja

Dinozavri v Volčjem potoku

Ponedeljek, April 5, 2010 · 11 komentarjev

Če imate otroke oz. ste tudi sami (ostareli) otrok, potem morate v Volčji potok. Rožic sicer še ni na spregled, ker je vse ravno na tem, da zacveti. So pa dinozavri. In to ne eden ali dva. Veliko, v naravni velikosti. Krasna zamisel, prava paša za oči.

  • Share/Bookmark

Tagi: Družina · Potepanja

Bled

Ponedeljek, Marec 29, 2010 · 19 komentarjev

Kaka lepa nedelja je bila, pa to ne moreš da verjameš. Zjutraj so nas zasrbeli podplati in odpeketali smo na Gorenjsko, natančneje na Bled.

M je kolesarila, Ž je hodila, J je večinoma spal v vozičku, midva z možem sva vsak nekaj časa kričala Pazi! Bolj desno, da ne zapelješ v jezero! In kak žur je bil, ko smo si na klopci ob lesketajoči vodi privoščili prvi letošnji sladoled. Na koncu pa še kremšnite za sabo. Super.

  • Share/Bookmark

Tagi: Družina · Pomlad · Potepanja

Vonjam pomlad

Nedelja, Februar 14, 2010 · 5 komentarjev

Pomlad je v deželi. Vsaj ob morju se jo že krepko čuti. Včeraj, na pustno soboto, je bilo ob obali prijetnih 12 stopinj in ljudje so prilezli na plan kot martinčki iz svojih lukenj. Vse je gomazelo od življenja.

Mati so praznovali rojstni dan, pa še maškarce so veselo skakljale po mojih rodnih golcah. V bistvu sem že pozabila, kako lep je pust. Koliko veselja, življenja in smeha prinese v kraj. V Ljubljani tega ne čutiš. Ko so na vrata potrkale prve maškarce in smo jim odnesli pisanih dobrot, se je M v trenutku navdušila za hojo od vrat do vrat. Ni bilo druge, je blu treba jet. In smo šli. Ena maškarca in petčlansko spremstvo. Vsak, ki je odprl, je najprej pogledal nas, mi smo mu vrnili tisti daj-čim-več-sicer-se-pazi pogled in po eni uri smo prišli domov s polno košaro bombonov, domačih jajc, čokolad, krofov, pomaranč in kroštol. Pa še z nekaj evri za povrh. Se razume, zakaj.

Potem pa osrednji dogodek, mamin 59. rojstni dan in mamina specialiteta, zaradi katere moj mož pravi, da se je bilo vredno priženiti k bajti – brodet. To je pa … to je tako kot … kot recimo … Ne, ni mu para. Mati, svaka čast.

Slaščic je bilo na izbiro še in še. Seveda smo sladkosnedi, se pravi vsi prisotni, hoteli poskusiti kar vse po vrsti. Zakaj pa ne. Ne slavimo vsak dan.

In na poti nazaj v žabarijo nas je nad bazeni soli pa do vrha Portoroža spremljalo žareče rdeče sonce. Ah, je pasalo. Včeraj sem prvič zavonjala pomlad. Prosim, gospodična oz. gospa Pomlad, čimprej si nabavite vinjeto in pridite še malo v Ljubljano.

  • Share/Bookmark

Tagi: Družina · Potepanja · Praznovanja · nekategorizirano

Nedeljski izlet

Nedelja, December 6, 2009 · 7 komentarjev

Ma, je pasalo. Kot vedno. Izlet na obalo k noni in dedu. Otroci so uživali. Najbolj pa mami, ki je danes imela prost dan kar se kuhanja tiče. Noah, sem mahala, ko smo šli mimo Izole.

J je zaspal na svežem morskem zraku in tako sva šla z vozičkom na sprehod do vaške cerkve, od koder se ponudi krasen razgled na moje soline.

Potem sva se vrnila in pred hišo (oziroma našim mini blokom, ki ga vsi zamenjajo za hišo) opazovala M, kako s šjoro Lidijo pobira perilo in zaliva vrt, Ž se je igrala s kamenčki. Pogled mi je obstal na vrtnici in sosedovih limonah. Zame pa je pozirala še taščica. Umirjeno in prijetno.

  • Share/Bookmark

Tagi: Jesen · Potepanja · nekategorizirano

Skok nazaj v poletje

Četrtek, Oktober 29, 2009 · 1 komentar

Včasih prav paše kak kratek oddih od vsakdanje rutine. Še posebej, če se zanj odločiš nepričakovano, nenačrtovano. Tokrat smo skočili v avto in na obalo. Domov. Iz Ljubljanske megle na primorsko sonce. Prijetih dvajset stopinj je bilo. Poletje. Nona je skuhala fino rižoto in presenetila s tiramisujem. Mmmm. Za prste polizat. Potem pa ven in martinčkanje na pozno jesenskem soncu. Sproščujoče, pomirjujoče. Za ponovit. Samo kaj, ko se sončni jesenski dnevi bližajo koncu.

  • Share/Bookmark

Tagi: Jesen · Potepanja · nekategorizirano