MamiSandra

SP 2010, prihajamo!!!

Sreda, November 18, 2009 · 4 komentarjev

633942098939785537_dedicz_091118_vp.jpg

(Foto: siol.net)

Razlogi za zmago:

  1. uvrstitev na SP,

  2. fantje postanejo narodni junaki tipa Boško Buha

Razlogi za poraz:

  1. Slovenija postane ruski državni sovražnik številka ena,

  2. Medvedjev nam prekine dotok zemeljskega plina,

  3. in izkrca specialce, ki v eni noči okupirajo Slovenijo,

  4. plus Abramovič nam zgradi tri nove stadione (v Ljubljani, Kopru in Mariboru)

Računica bi morala biti jasna. Ampak ne, naši fantje so zmagali!!!!!

TO MI DELI!!!!! KDOR NE SKAČE, NI SLOVENEC, HEJ, HEJ, HEJ!!!!!!

PS: Pri nas že sekamo drva.

  • Share/Bookmark

Tagi: nekategorizirano · Šport

Z Rusi lahko igramo

Nedelja, November 15, 2009 · 3 komentarjev

64640124_pahor.jpg

(Foto: Reuters za MMC RTVSLO)

Kako klavrn dan je za nami. Sobota zjutraj: zbudimo se vsi na trnih, kajti to je dan, ko igra Slovenija za preboj na SP; poleg tega sem prepričana, da bom v novicah našla vest o srečni vrnitvi Humarja v dolino; in da bomo preživeli še en lep jesenski dan, čeprav bo zunaj oblačno.

Ah, kje. Hladen tuš že ob pol sedmih zjutraj. Humarja našli mrtvega. Sožalja z vseh strani. Nihče več ne zine nobene pikre na njegov račun. O mrtvih vse dobro, pravijo. Komaj štirideset let mu je bilo. Nisem vedela. Saj se te take reči ne tičejo, pa se te vendarle dotaknejo.

Zunaj prične deževati. Kako prikladno. Del družine priteče že malo moker domov z dopoldanskega sprehoda. Preostanek dneva bo treba preživeti doma. In tisti, ki imate otroke, veste, kaj to pomeni.

Ok, saj bo kmalu tekma pa bo bolje. Stadion je nabito poln. Z možem se pošaliva, da jih je ko Rusov. Na igrišče prikorakajo naši v spremstvu rdeče opremljenih fantkov. Vse skupaj se zdi tako zelo rusko, tako zelo rdeče, pomislim. Potem pa vidim, da je rdeča oprava mišljena kot ozadje za napis Coca-cola. Svašta. Časi se definitivno spreminjajo. Ves stadion enoglasno zabobni ob legendarni ruski himni. Postane me strah, čeprav sedim na kavču nekaj tisoč kilometrov stran. Ne vem, ali so naši fantje tudi dali rep med noge, ko je zabobnelo. Kakorkoli že. Sodnik piska, čakamo na dobro igro naših, a kmalu postane jasno, da so Rusi za razred boljši. Imam občutek, da naši spet taktizirajo. Morda pa se temu reče premišljena igra. Ena nič. Dve nič. Ah, pejte v … Ura je za risanke na prvem. Preklopimo. Risank je konec. Vrnemo na drugega. Dve proti ena. Kdaj? Bergant je čisto evforičen, prenaša z drugim tonom glasu kot malo prej. U, mogoče nam pa še rata. Ne, sodnik odpiska konec tekme. Kek daje intervju ob robu igrišča. Mah, mi smo veseli, ker smo videli, da lahko igramo z njimi … Kaj, si rečem, oni so veseli, ker so videli, …Oprostite, gospod selektor, tisti, ki ciljajo na svetovno prvenstvo morajo biti prepričani, da lahko igrajo s komerkoli in da lahko premagajo kogarkoli. Oni pa so videli, da lahko … Ma pejte igrat šah k noničem pod hišo.

Zvečer pa termometer v hčerkinem ušesu pokaže 38.2. Pišuka. Ampak tokrat se ne damo. Ne želimo, da se naše stanovanje spet spremeni v bolnišnični oddelek. Trudili se bomo do konca. Upam, da se bodo tudi naši fantje v sredo v Ljudskem vrtu, sedaj ko so videli, da z Rusi lahko igrajo. Vso srečo jim želim.

  • Share/Bookmark

Tagi: Jesen · Šport

Slovenija slavi Matjaža Keka

Ponedeljek, Oktober 12, 2009 · 1 komentar

a_birsa_veselje_slovaska.jpg

(Foto: NZS)

Po sobotni zmagi nad Slovaško je Slovenijo ponovno zajela nogometna evforija. Iz omar smo potegnili navijaške trakove in ponosno zapeli Kdor ne skače, ni Slovenec, hej, hej, hej. Spomini na nogometno pravljico izpred skoraj osmih let so še kako živi in vse kaže, da se bo le-ta nadaljevala z neposredno uvrstitvijo na svetovno prvenstvo v Južni Afriki 2010 leta.

Športni časopisi so polni hvalospevov o igri naše izbrane vrste in Kekovem vodenju reprezentance. Danes zjutraj, denimo, sem v Drugem svetu prebrala lep, zanimiv članek o Matjažu Keku, ki je zaslužen za to, da se je Slovenija kot feniks iz pepela dvignila iz nezavidljive pozicije. Drži. Pa vendar si ne morem kaj, da ne bi pogrešala omembe trenerja slovenske reprezentance Milana Miklaviča, ki kot človek v senci nosi velik del zaslug za pripravljenost, uigranost in zmagovalnost našega moštva.

Milan Miklavič je slovenski športni javnosti najbolj znan po naslovu državnega prvaka na klopi Gorice. Kasneje ga je trenerska pot vodila v Avstrijo, kjer je bil nazadnje pomočnik trenerja pri prvoligašu Paschingu. V fazi priprave strokovnega štaba za SP 2010, se je odzval na povabilo Matjaža Keka in Rudija Zavrla ter sprejel mesto trenerja slovenske reprezentance.

Koga brigajo podrobnosti, boste rekli. Važno, da zmagujemo in da se uvrstimo na SP. Kek, Miklavič, isti šmoren. Za marsikoga je že res tako. Športni novinarji, komentatorji in nogometni poznavalci pa so dolžni reči bobu bob in v svojih komentarjih ter ocenah nagraditi vse, ki so pripomogli k dosedanjim uspehom slovenske izbrane vrste. Kajti ni ga uspeha brez dobrega trenerja in v naši reprezentanci sta za to zaslužna dva.

PS: Pa naj še kdo reče, da ženske nimamo pojma o nogometu.

  • Share/Bookmark

Tagi: nekategorizirano · Šport