MamiSandra

Včasih znam biti žleht

Ponedeljek, April 12, 2010 · 23 komentarjev

Od kar pišem blog, me nekateri znanci ne obrajtajo več. Zakaj? Ker povem, kar mislim. In to, kar mislim, ni vedno vsem všeč. In ne strinjajo se vedno vsi z mojimi stališči. Včasih sem tudi žaljiva, priznam. Čeprav ne zanalašč. Na to me opozorijo kasneje drugi. Od kar pišem blog, me je marsikdo spoznal v povsem novi luči. Pisanje bloga je preklemano osebna stvar. Tvoja mnenja in življenjski nazori so na ogled vsakemu, ki redno ali povsem slučajno bere tvoje zapise. In ker ljudje nikoli nismo samo dobri ali samo slabi, ampak vedno oboje, iz tvojih zapisov občasno privre na dan gnev, ki ga nosiš s seboj. Pisanje bloga je eden od filtrov, kjer pokažeš vse, kar skrivaš v sebi. Dobro in slabo. Kdor te dlje časa bere, ve, česa je več. Zato se ali vrne na tvojo stran ali pa se kmalu odloči, da nisi več vreden ogleda.

Ker so me včeraj mnogi opozorili na to, da sem bila žaljiva, (čeprav sem mislila, da pišem zgolj svoje mnenje, ki pove več o meni kot o temi sami), se na tem mestu opravičujem vsem Cerkljanom za žalitev in zamero.

Sem se pa včeraj zvečer dolgo spraševala o tem, katera so tista področja oz. način pisanja, katerih se je treba izogibati. Česa je bolje, da se sploh ne lotiš nikoli in nikdar? Namreč, zame je blog kraj, kamor zlijem svoje misli, čeprav moje misli niso vedno samo pozitivne, kje pa. Tudi jaz znam biti jezna in žleht. Od včeraj naprej vem, da ko se mi bodo naslednjič podile po glavi nesramnosti, tega ne bom zapisala, ampak si jih samo jezno mrmrala v brk.

Zanima me pa tudi to, po katerem ključu gospodje na Siolu izbirajo zapise, ki jih prilepijo na vstopno stran. Sebe velikokrat najdem tam, čeprav sem prepričana, da marsikateri zapis ni bil vreden take pozornosti. Bi bilo morda bolje izbrati drug medij za objavo mojih zapisov, morda Blogspot ali pa kar lastno spletno stran, kjer bi veliko manj ljudi (če sploh kdo) prebralo, kar imam povedati. Tako bi lahko bila občasno tudi žaljiva, pa mi tega ne bi nihče očital oz. zameril. Je pa res, da potem ne bi nikoli več bila deležna tako raznovrstnega odziva oz. bi me bralo le nekaj somišljenikov, kar bi lahko privedlo do monotonosti. Hm … Ne vem. Naj ostane tako kot je, morda je vseeno bolje tu pa tam ustreliti v prazno in se opravičiti, kot pa ustvarjati neprebrane strani blogerske zgodovine.

  • Share/Bookmark

Tagi: nekategorizirano · Življenjske modrosti