MamiSandra

Skutna torta z limetami

Ponedeljek, Marec 15, 2010 · 31 komentarjev

Dragi moji, torta je bila pa božanska. Recept zanjo sem našla v februarski številki revije Ambient, kjer pod rubriko arhitektura kuhanja mladi arhitekti vsakič nekaj skuhajo ali pa spečejo. Seveda je vse videti krasno, ker arhitekti to potem še tako zdizajnirajo, da bi najraje pojedel kar tisti list papirja. Ampak tokrat sem stvar preverila in … njami, še bi, mami.

Če v kratkem slavite, ali pa če gostite taščo in tasta, potem je to prava stvar.

Potrebujete: (za testo) 150 g masla, 250 g piškotov baby, (za kremo) 500 g pasirane skute, 300 g vaniljevega jogurta, 250 ml sladke smetane, 100 g sladkorja, sok 3 limet, 6 listov bele želatine

Piškote zmeljete v drobtine, dodate stopljeno maslo in zmešate v maso. Dno tortnega modela s snemljivim obodom prekrijete z maso in jo s prsti potlačite. Model postavite v hladilnik za eno uro. V posodi zmešate skuto, vaniljev jogurt, sladkor in dodate stepeno smetano. Namočite želatino. V lončku segrejete sok treh limet in v njem raztopite želatino. Ohlajen sok vlijete v skutno zmes in vse skupaj dobro premešate. Kremo nadevate na testo v modelu. Torto postavite v hladilnik za 5 ur, da se krema strdi. Zgornjo površino posujete s kokosovo moko.

PS: Če vas heca želatina v lističih, lahko mirne duše uporabite tisto v prahu, ki je neprimerno lažja za uporabo. Rezultat je pa isti.

  • Share/Bookmark

Tagi: Družina · Kuharija · Praznovanja · Ročne spretnosti

Starejša občanka

Nedelja, Marec 14, 2010 · 48 komentarjev

Tako kot kolegica alcessa, od danes naprej tudi jaz spadam v veselo (in debelo) druščino starejših občanov. Bravo jaz. Dobrodošla, hvala, hvala. Ah, ja, leta minevajo, ni kaj. Še malo pa bom govorila nekako takole: Daljnega leta  42, ko smo bili še pri partizanih … ali pa … Včasih smo pa tako radi peli, joj, kako smo peli … ali pa … Pri nas doma ni bilo za jesti, revščina, sine, revščina

Seveda so doma zelo obzirni do novo pečene starejše občanke in so mi privoščili nakupovalni vozek. O, kako lepo. Ali veste, kako ločite emancipirano žensko od navadne gospodinje? Emancipiranke si kupijo vozek same.

Tako, zdaj me pa že malo v križu špika od sedenja za računalnikom, grem raje spucat kopalnico. Lepo se imejte.

  • Share/Bookmark

Tagi: Družina · Praznovanja · Življenjske modrosti

Vonjam pomlad

Nedelja, Februar 14, 2010 · 5 komentarjev

Pomlad je v deželi. Vsaj ob morju se jo že krepko čuti. Včeraj, na pustno soboto, je bilo ob obali prijetnih 12 stopinj in ljudje so prilezli na plan kot martinčki iz svojih lukenj. Vse je gomazelo od življenja.

Mati so praznovali rojstni dan, pa še maškarce so veselo skakljale po mojih rodnih golcah. V bistvu sem že pozabila, kako lep je pust. Koliko veselja, življenja in smeha prinese v kraj. V Ljubljani tega ne čutiš. Ko so na vrata potrkale prve maškarce in smo jim odnesli pisanih dobrot, se je M v trenutku navdušila za hojo od vrat do vrat. Ni bilo druge, je blu treba jet. In smo šli. Ena maškarca in petčlansko spremstvo. Vsak, ki je odprl, je najprej pogledal nas, mi smo mu vrnili tisti daj-čim-več-sicer-se-pazi pogled in po eni uri smo prišli domov s polno košaro bombonov, domačih jajc, čokolad, krofov, pomaranč in kroštol. Pa še z nekaj evri za povrh. Se razume, zakaj.

Potem pa osrednji dogodek, mamin 59. rojstni dan in mamina specialiteta, zaradi katere moj mož pravi, da se je bilo vredno priženiti k bajti – brodet. To je pa … to je tako kot … kot recimo … Ne, ni mu para. Mati, svaka čast.

Slaščic je bilo na izbiro še in še. Seveda smo sladkosnedi, se pravi vsi prisotni, hoteli poskusiti kar vse po vrsti. Zakaj pa ne. Ne slavimo vsak dan.

In na poti nazaj v žabarijo nas je nad bazeni soli pa do vrha Portoroža spremljalo žareče rdeče sonce. Ah, je pasalo. Včeraj sem prvič zavonjala pomlad. Prosim, gospodična oz. gospa Pomlad, čimprej si nabavite vinjeto in pridite še malo v Ljubljano.

  • Share/Bookmark

Tagi: Družina · Potepanja · Praznovanja · nekategorizirano